STA novice / Vrhovno državno tožilstvo zavrnilo očitke o vključevanju v predvolilno kampanjo

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v zadevi Knovs na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi. Gre za poslance Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata ter nekdanjega predsednika NSi Mateja Tonina, ki je bil pred izvolitvijo v Evropski parlament prav tako član Knovsa. Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Aktualni predsednik NSi Vrtovec je ob tem dejal, da se je, kot kaže, tudi tožilstvo odločilo vstopiti v volilno kampanjo.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so v današnjem sporočilu za javnost navedli, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, ustave in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu. Odločno so zavrnili "interpretacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v delu javnosti, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v določeni konkretni zadevi tožilstvo vključilo v predvolilno kampanjo".

Pojasnili so, da je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja prejelo dopis štirih poslancev s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka. "Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo RS, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki RS in predsednici Sodnega sveta. Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v ustavi in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom," so pojasnili. Kot so dodali, je naknadno 12. in 13. februarja eden od osumljenih poslancev na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, naslovil ponovno pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.

Poudarili so, da iz ustaljene prakse ustavnega sodišča izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati t. i. funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi ustave in zakonov, so pojasnili.

"Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju ustavnega sodišča ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje," so navedli.

Ob tem so opozorili še na stališče ustavnega sodišča, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja. V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka, so pojasnili.

Zato morajo biti po njihovih navedbah v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov. Tako mora državno tožilstvo v konkretnih kazenskih postopkih ohraniti samostojnost in neodvisnost tudi v razmerju do organov izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti, kar še posebej velja tudi za primere, v katerih so ti organi osumljenci v kazenskih postopkih, so dodali.

"S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, kot to določa 135. člen ustave in se na ta način vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi," so prepričani.

Zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne države, delitve oblasti, funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev ter navsezadnje zaupanja javnosti v strokovno, zakonito, nepristransko in neodvisno delovanje državnega tožilstva poudarjajo, "da ni 'pravega' časa za predlog uvedbe kazenskega postopka; je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet".

"V konkretni zadevi bo o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče. Ker gre za odprto kazensko zadevo v fazi sodnega preizkusa obtožnega predloga, državno tožilstvo konkretne kazenske zadeve ne sme in ne more komentirati," so še dodali.