Portal TFL

STA novice / V razpravi ob poročilu o delu tožilstev tudi o ustanovitvi Skoka

sreda, 17.6.2026

Ljubljana, 17. junija (STA) - Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s skupnim poročilom o delu državnih tožilstev za leto 2025. Člani odbora so imeli vrsto vprašanj, vezanih med drugim na pravosodno reformo, sodelovanje s sodišči in trajanje postopkov, pa tudi glede nekaterih konkretnih primerov. Izognili se niso tudi napovedani ustanovitvi Skoka.

Andreja Katič (SD), ki je v prejšnjem mandatu opravljala tudi funkcijo pravosodne ministrice, je generalno državno tožilko Katarino Bergant med drugim spraševala, kakšne bodo posledice ustanovitve nove posebne tožilske enote Skok ne le za delo državnega tožilstva, ampak tudi za same postopke pregona kaznivih dejanj.

Bergant ji je pojasnila, da bodo na tožilstvu vedno za uveljavitev vseh dobrih rešitev, tako zakonodajnih kot organizacijskih. O spremembi so zaenkrat seznanjeni le iz medijev. Upa pa, da bodo vsi deležniki, predvsem državno tožilstvo, ki se ga ta sprememba očitno najbolj dotika, lahko konstruktivno sodelovali s strokovnimi stališči in predlogi.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega je pojasnila, da je pravi naslov za vprašanja o Skoku minister. Kot ji je znano, je priprava predloga v zaključni fazi, minister pa načrtuje 3. julija na to temo tudi sestanek na tožilstvu. Dodala je, da je po mnenju ministra glede tako pomembnih sistemskih rešitev potreben strokovni premislek, usklajevanje in odgovoren pristop in da pretekle izkušnje kažejo, da se pogosto ne obrestuje, če "se prehiteva in se neka rešitev pripravlja na očeh javnosti", kot je bilo pri t. i. Šutarjevem zakonu.

Bergant je več poslancem odgovarjala tudi na vprašanja, vezana na pravosodno reformo. Pojasnila je, da ta za tožilstvo organizacijsko ni tak zalogaj kot za sodišča ter da že komaj čakajo enovitega okrožnega tožilca. Je pa ob tem spomnila, da je usklajevanje pravosodne reforme potekalo tako dolgo, da je zmanjkalo časa za sprejetje celovite prenove zakona o državnem tožilstvu.

Glede možnosti za izboljšanja delovanja in skrajšanje postopkov je omenila več rešitev, med njimi prenovo zakonodaje glede prikritih preiskovalnih ukrepov in omilitev pri izločitvi dokazov, pa tudi uporabo umetne inteligence in digitalizacijo pravosodja.

Glede kadrovske popolnitve tožilstva pa je pojasnila, da so danes zadovoljni. Na neimenovanje tožilcev v času prejšnje vlade Janeza Janše je pred tem spomnila Lena Grgurevič (Svoboda), skrb, ali se bodo nadaljevale kadrovske popolnitve tožilskih mest, pa je izrazila tudi njena strankarska kolegica Lucija Tacer Perlin. Prav tako je pričakovanje, da bo ministrstvo za pravosodje storilo vse, da tožilstvu omogoči prostorske, finančne in kadrovske pogoje, izrazila Tina Brecelj (Levica, Vesna).

Bergant se je strinjala, da je predpogoj za učinkovito delovanje tožilstva kadrovska popolnitev, zagotovitev prostorskih pogojev in financ, k temu pa je dodala še mir, da se organu zaupa, da dela na podlagi ustave in zakonov. Tožilstvo je strokoven in ne političen organ, je poudarila. Zavrnila je očitke, da gredo tožilci motivirano v kazenske postopke, in poudarila, da je tu vedno kontrola sodišča.

V današnji razpravi so se dotaknili tudi nekaterih primerov. Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je izpostavil, da je zaupanje v pravosodni sistem nizko - podatki OECD kažejo, da mu zaupa 41 odstotkov. Kot je dejal, je tudi kar nekaj primerov, ko bi se lahko vprašali, "kako zadeve stojijo", pri čemer je izpostavil pregon poslancev NSi v zadevi Knovs.

Andrej Poglajen (SDS) je med drugim Bergant spraševal, zakaj v primerljivih postopkih tožilstvo ravna različno. Po njegovih navedbah imamo primera, ko imamo "praktično identične obtožbe korupcije", pa je tožilstvo za enega javnega funkcionarja podalo predlog za pripor, za drugega pa ne. Spraševal jo je tudi, ali meni, da je videz nespristranskosti organa načet, če organ, kot je specializirano državno tožilstvo (SDT), vodi oseba, ki je družinsko povezana z vidnimi funkcionarji vladajoče politične stranke.

Bergant mu je odgovorila, da zadev vsebinsko ne pozna niti ni videla odredb in jih ne more komentirati. Prepričana pa je, da so tožilci, ker so zaprisegli, da bodo spoštovali zakon in ustavo, v vsakem primeru ravnali tako, kot je bilo pravilno, strokovno in da so obrazložitev naredili na podlagi tistega, kar so imeli v spisu in so ocenili za pomembno. Verjame tudi, da je prejšnja vodja SDT delala vestno, skrbno in v skladu z zakonom in da to, kar delajo odrasli otroci tožilcev, na samo njihovo delo v ničemer ne vpliva.