STA novice / Predlog zakona o sistemskih preiskavah po dveh letih pred matično telo

"Poleg sodelovanja in vodenja delovne skupine vlade, ki je leta 2015 predlog zakona pripravila, smo po preučitvi obsežnega mnenja zakonodajno-pravne službe ter argumentov, podanih na prvi obravnavi zakona, sodelovali še pri pripravi ustreznih amandmajev, ki pa so zdaj v rokah poslank in poslancev koalicijskih strank," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Vlada želi z zakonom oblikovati podlago za ustanovitev posebnih preiskovalnih komisij, ki bi preiskale velike državne projekte, pri katerih se pojavljajo sumi nepravilnosti. V tovrstnem pregledu naj bi pristala tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in nastanek bančne luknje.

Vendar pa je bil predlog deležen precej kritik parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je pripombe podala k skoraj vsem členom. Brez pripomb je ostal le zadnji, 25. člen predloga zakona, ki določa, da zakon stopi v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu. Zaradi preučitve gradiva je pravosodni minister Goran Klemenčič takrat zaprosil za preložitev seje na poznejši datum.

Zakonodajno-pravna služba je namreč ugotavljala, da predlagana ureditev ni zadostila standardoma jasnosti in določnosti, ki sta temeljni prvini načela pravne države. Preiskovalne komisije bi imele po njihovem preširoke pristojnosti in neomejena pooblastila, vprašljiva pa je tudi sestava komisije in njen položaj.

Posebej so izpostavili, da so postopki, ki bi ji izvajala preiskovalna komisija, podnormirani. Med posameznimi določbami o pristojnostih in pooblastilih ter nalogah komisije pa po mnenju zakonodajno-pravne službe ni mogoče razbrati smiselne povezave.

"Prav tako sistemske preiskave, ki je sicer vezana na opredelitev projekta državnega pomena, ni mogoče časovno opredeliti in iz zakona ni mogoče razbrati, ali se bo nanašala tudi na projekte, ki so bili zaključeni pred uveljavitvijo predloga zakona," so pred dvema letoma poudarili v zakonodajno-pravni službi.

Po njihovem mnenju se sicer namen sistemske preiskave po predlaganem zakonu podvaja z namenom parlamentarne preiskave, razmerje preiskovalne komisije po predlaganem zakonu do parlamentarne preiskovalne komisije pa je nejasno.

Zakonodajno-pravna služba je ob tem še izpostavila nenatančnosti pri izražanju in uporabo opisnega jezika, ki ni primeren za zakon, kot recimo osredotočena sistemska preiskava, hitro in celovito ugotavljanje stanja, odkritje in prikaz zadostnih in verodostojnih podatkov.

Predlog je sicer julija 2015 že prestal prvo obravnavo v DZ, v kateri so ga podprli v koaliciji in ZL, do zakona pa so bili kritični predvsem v opoziciji.