STA novice / Predlogoma novel zakonov o inšpekciji dela in urejanju trga dela se obeta podpora

Predlog novele zakona o inšpekciji dela po navedbah pristojnega ministrstva rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač.

V predlogu novele zakona je jasno opredeljeno, da lahko inšpektor odredi delodajalcu, da mora delavcu v roku treh dneh glede na ugotovljeno stanje ponuditi pogodbo o zaposlitvi. Inšpektor pa bi imel po novem tudi možnost, da lahko z odločbo prepove opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu.

V predstavitvi stališč so podporo noveli napovedali v vseh poslanskih skupinah z izjemo Levice. Andrej Šircelj (SDS) je sicer opozoril, da predlagane spremembe še vedno ne rešujejo problematike neplačevanja prispevkov, kar je v nekaterih primerih bolj pereče od neizplačevanja plač. Opozoril je tudi, da se v javnosti pojavljajo informacije, da so inšpektorji pri izbiri podjetij, ki jih bodo nadzorovali, pristranski.

Temu opozorilu se je pridružila tudi Iva Dimic (NSi), ki je ob tem izpostavila še kadrovsko podhranjenost inšpektorata. Po mnenju NSi k urejanju tega področja sodi tudi izboljšanje dela sodišč.

V Levici medtem vladi po besedah Luke Mesca očitajo, da je pripravila "premalo in prepozno". Kot je dejal, je delovna inšpekcija te ukrepe vladi predlagala že pred dvema letoma, a naletela na gluha ušesa. Opozoril je tudi, da ima socialni dumping več oblik, pri čemer v Levici izpostavljajo predvsem problematiko delavcev iz nezakonitih agencij, glede česar so neuspešno vložili tudi dopolnilo.

Predlog novele zakona o urejanju trga dela predvideva, da ima delavec že v odpovednem roku dolžnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje, ob tem pa se takoj začnejo aktivnosti za iskanje nove zaposlitve. Hkrati se zaostruje sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Drugi zelo pomemben element pa je, da bodo imele tiste osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tisti s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da maksimalno 12 mesecev v primeru zaposlitve prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila.

Mesec je vladi očital, da so predlagane sankcije preostre in nesorazmerne. Ocenil je, da so trije dnevi za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve premalo, poleg tega pa zakon po njegovih besedah ljudi sili v to, da sprejmejo tudi najslabša dela.

Poleg Levice so podporo noveli odrekli še v SDS, kjer so po besedah Suzane Lep Šimenko kritični predvsem do predloga, da bi evidenco opravljanja študentskega dela vodila Študentska organizacija Slovenije. Po mnenju SDS gre namreč za zbirko občutljivih osebnih podatkov, pri čemer obstaja velika možnost zlorab. Bistveno bolje bi tako po mnenju poslanske skupine bilo, če bi s to bazo upravljal zavod za zaposlovanje, glede česar so neuspešno vložilo tudi dopolnilo.

Predloga novel zakonov sta del mini reforme trga dela, ki jo sestavlja še predlog novele zakona o delovnih razmerjih. Usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado o osnutku tega zakonskega predloga še potekajo in za zdaj ni znano, kako uspešna so in kdaj bi lahko bil sprejet.