STA novice / Predlog novele zakona o zaposlovanju pripravljen za obravnavo na plenarni seji

Vlada namreč predlaga, da se določene manj pomembne kršitve nacionalne zakonodaje izvzamejo iz sistema prepovedi zaposlovanja v primeru podaljšanja zaposlitve ali dela tujcev. V praksi se je izkazalo, da zdajšnja zakonodaja velikokrat ni v prid tujim delavcem, saj jim mora delodajalec denimo prekiniti pogodbo za zaposlitev, ker mu je bila pravnomočno izrečena globa za storjen prekršek.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je pojasnil, da so v zakonu tudi s pogovorom s koalicijskimi poslanci določili nabor "manj grobih kršitev", zaradi katerih lahko delodajalec še dobi dovoljenje in podaljša zaposlitev tujemu delavcu. "Namen tega nikakor ni bil, da bi delodajalci, ki kršijo zakonodajo, zaposlovali tuje delavce, ampak le, da bi lahko tem podaljšali delovno razmerje," je pojasnil Pogačar.

Do tako spremenjenega 15. člena zakona so zaskrbljeni predvsem v Levici. Takšna določba po besedah Mihe Kordiša (Levica) daje odpustek delodajalcem za kršenje zakonodaje. V Levici tako predlagajo, kot je pojasnil, da se ta del v celoti črta. Prav nobena kršitev se ne bi smela spregledati delodajalcu, je zatrdil, na kar je opozoril tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Bojim se, da dajemo napačen signal delodajalcem," je dejal.

Čeprav se z Lukićem strinja tudi Janja Sluga (SMC), ne more podpreti predloga Levice. Koalicijski SD in SMC sta tako pripravili svoje dopolnilo, ki je po njenih trditvah nekakšen kompromis med vsemi stranmi. Z vlado so dosegli dogovor, da se iz določbe črtajo nekatere najbolj občutljive kršitve. To so med drugim kršitve pri zagotavljanju minimalnih bivanjskih in higienskih standardov ter kršitve povezane s pisnim vročanjem redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Člani odbora so koalicijsko dopolnilo, ki ga je Kordiš označil za polovičarskega, tudi izglasovali, podprli pa so tudi vsa ostala dopolnila koalicijskih poslancev in tako odločili, da je vladni predlog novele zakona pripravljen za obravnavo na plenarni seji DZ.

V razpravi sicer niso sodelovali poslanci SDS. Ne moti jih vsebina predloga novele zakona, ampak zakonodajni postopek. Vlada je skoraj tri mesece po tem, ko je potrdila predlog novele zakona, poslancem posredovala popravek besedila členov, ki se spreminjajo, kar je v nasprotju s poslovnikom DZ, je zatrdil Tomaž Lisec (SDS). "V najboljšem primeru to pomeni, da je z današnjim dnem vlada šele vložila zakon v DZ," je poudaril.

Iz postopkovnih razlogov je zato zahteval umik predloga zakona, a ker ga člani odbora niso upoštevali, je odkorakal s seje, in napovedal obstrukcijo tudi naslednje obravnave tega predloga novele zakona.

Z novelo omenjenega zakona se po besedah Pogačarja sicer v nacionalni pravni red delno prenašata dve novi direktivi EU.

S prenosom direktive o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev se ne novo ureja izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela. Enotno dovoljenje zaradi opravljanja sezonskega dela se izda na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje, ko je predvideno opravljanje sezonskega dela daljše od 90 dni. Za opravljanje sezonskega dela, krajšega od 90 dni, pa zavod izda dovoljenje za sezonsko delo.

Direktiva o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitve znotraj podjetja pa določa pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za osebe, premeščene znotraj iste skupine kapitalsko povezanih družb, ki prihajajo iz družbe s sedežem v tretji državi v podjetje s sedežem na območju EU.