STA novice / Reforma sodstva po vladno potrditev (ozadje)

Ministrstvo za pravosodje je za obravnavo na vladi pripravilo sveženj pravosodne zakonodaje, katere cilj je največja reforma sodstva v zadnjih treh desetletjih. Reforma predvideva uvedbo le ene vrste sodišč na prvi stopnji, s čimer naj bi preprečili nastanek novih sodnih zaostankov in zagotovili bolj enakomerno obravnavo zadev v državi.

Ideja za uvedbo le ene vrste sodišč in s tem enovitega prvostopenjskega sodnika je stara že dobro desetletje, a so doslej vsi poskusi za njeno uveljavitev padli v vodo. V mandatu aktualne vlade je reformo začela zdaj že nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, nadaljevala pa njena naslednica Andreja Katič.

Po 31 letih od uveljavitve sodne zakonodaje sta zdaj pripravljena predloga novih zakonov o sodiščih in o sodnikih ter noveli zakona o Sodnem svetu in državnem tožilstvu, s čimer ministrstvo za pravosodje sledi tudi zavezam iz koalicijske pogodbe. Pričakovati je, da bo sodna reforma v kratkem na vladi, morda že ta teden.

Po predlogu reforme z letom 2027 konec okrajnih sodišč

Zdaj imamo na prvi stopnji okrajna in okrožna sodišča, če bodo predlagane spremembe sprejete, pa bomo imeli na prvi stopnji le okrožna sodišča. Okrajna sodišča se bodo združila z okrožnimi, izjema je okrajno sodišče v Ljubljani, ki ne bo ukinjeno, pač pa bo postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani. Območja okrožnih sodišč ostajajo enaka.

Druga velika sprememba za sodstvo je poenotenje sodnikov in tožilcev prve stopnje. Po predlogu reforme bi okrajni sodniki postali okrožni, s čimer se na prvi stopnji uvaja enoviti prvostopenjski sodnik. Posledično se spreminja tudi upravljavska struktura sodišč. Okrožna sodišča bo še vedno vodil predsednik, zunanje oddelke pa bodo vodili sodniki, ki jih bo z letnim razporedom določil predsednik. S prenovo se predlaga tudi vzpostavitev enovitega okrožnega tožilca na prvi stopnji.

Med cilji prenove sodne zakonodaje na pravosodnem ministrstvu izpostavljajo preprečevanje nastanka sodnih zaostankov, zagotavljanje bolj enakomerne obremenjenosti sodnikov in učinkovito varstvo pravic strank. Želijo si, da bi državljani prišli do odločitve sodišč v približno enakem času, ne glede na to, iz katerega konca Slovenije so.

Po predlogu ministrstva bi se predlagane rešitve sodne zakonodaje uvajale postopkoma. Začetek uporabe zakonodaje je predviden s prvim januarjem 2027, pri njegovi implementaciji pa je predvideno dveletno prehodno obdobje.

Vrhovne sodnike bi imenoval Sodni svet

Reforma predvideva tudi prenos pristojnosti imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, če je izbrani kandidat že izvoljen v sodniško funkcijo, z državnega zbora na Sodni svet.

Predlog novega zakona o sodiščih med drugim uvaja mehanizem obveznega periodičnega nadzora nad opravljanjem zadev sodne uprave, ki se bo izvajal na vsaka tri leta. Mandat predsednikov sodišč se s sedanjih šest skrajšuje na pet let, hkrati se določa omejitev mandata na enkratno ponovitev za vse predsednike sodišč za vsa sodišča, kar pomeni, da bodo lahko kandidirali le dvakrat. Uvaja tudi nov institut suspenza predsednika sodišča. Predsednik sodišča bo lahko v suspenzu, če bo uveden postopek razrešitve ali pa če bo suspendiran kot sodnik na podlagi določb zakona o sodnikih.

Med predlaganimi novostmi je tudi dodeljevanje zadev sodnikom s pomočjo informacijskega sistema, s čimer želi predlagatelj državljanom zagotoviti pravico do poštenega sojenja.

Sodni svet za mobilnost sodnikov med sodnimi okrožji

Predlog zakonskih sprememb naj bi bil že usklajen z ministrstvom za javno upravo, v dneh pred obravnavo na vladi pa naj bi potekala še zadnja usklajevanja s finančnim ministrstvom, ki je imelo pripombe zaradi nejasnih finančnih učinkov predlaganih zakonov.

Na Sodnem svetu pa opozarjajo, da načrtovana reforma, kot je predvidena, ne zagotavlja enakosti v dostopu do sodnega varstva za vse državljane.

"Sodni svet je ves čas opozarjal, da je treba zagotoviti, da načrtovana reorganizacija ne bo povzročila podaljševanja reševanja sodnih postopkov in je v tem oziru izrazil podporo optimizaciji mreže slovenskih sodišč ter uvedbi enovitega sodnika, saj se strinja, da je reforma potrebna. Vendar meni, da slednja, kot je predvidena, ne rešuje ključnega problema, in sicer razlik v obremenjenosti sodnikov in sodišč na ravni države," so izpostavili v odgovoru za STA.

Ideja o enovitem okrožju po njihovi oceni sicer naslavlja problem različne obremenjenosti sodišč in sodnikov ter pričakovanega časa odločitve znotraj sodnega okrožja, torej med okrajnimi in okrožnim sodišči, ne pa tudi na ravni celotne države. Prav to pa je ključnega pomena za zagotovitev enakosti v dostopu do sodnega varstva, so izpostavili.

Rešitev za izenačevanje obremenjenosti med sodniki in sodišči na ravni države poleg enovitega sodnika vidijo v mobilnosti sodnikov med sodnimi okrožji. Ta mora biti finančno ovrednotena in opredeljena kot eden od kriterijev, na podlagi katerih se ocenjuje sodnikovo delo, kar pa v predlogu reforme sodniške zakonodaje ni predvideno v zadostni meri, so navedli v odgovoru za STA.

V reformi pogrešajo tudi ustrezno ureditev plačne problematike sodnikov. "Ves čas je Sodni svet opozarjal na potrebnost ustavnoskladne ureditve plač sodnikov tudi v okviru sodniške zakonodaje," so izpostavili. V načrtovani reformi tako na primer niso predvideni dodatki, vezani na specifiko funkcije, kot na primer dodatek za nezdružljivost funkcij ali za mobilnost, pogrešajo tudi podrobnejšo ureditev pokojninskega statusa sodnikov.

Iz Slovenskega sodniškega društva so sporočili, da se bodo do predlaganih sprememb zakonodaje odzvali, ko jih bodo obravnavali na organih društva.