STA novice / Noveli zakona o KGZS naklonjeni v Svobodi in SD, nasprotno v opoziciji

Predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki prinaša tudi poenostavitev volitev v ključne organe zbornice, sta v DZ sredi marca vložila poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič.

Janev je danes v imenu predlagateljev poudaril, da ne dvomi o nujnosti združevanja slovenskih kmetov v dobro organizirano interesno telo. Prepričan je, da si kmetje zaslužijo močno in verodostojno zbornico, ki pa bo temeljila na zaupanju, visoki vključenosti in enakopravni zastopanosti, ne na prisili, zapovedani z zakonom. "Članstvo v zbornici mora biti najprej izraz globoke pripadnosti slovenskemu kmetijstvu, zato me ni strah, da zbornica ne bi obstala," je dejal.

Po njegovi oceni tudi zelo nizka volilna udeležba, le okoli deset odstotkov, kaže na to, da velik del članstva ne čuti pripadnosti zbornici.

Janev je poudaril, da predlog zakona ohranja pravni status zbornice kot osebe javnega prava, njena javna pooblastila in delovanje javnih služb, kot je javna služba kmetijskega svetovanja, za delovanje katere zagotavlja sredstva država.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi je dejal, da vlada podpira predlog. Soglašal je z navedbami predlagateljev zakona, da bo prostovoljno članstvo zbornico še bolj zavezalo k upoštevanju interesov in potreb članov.

V SDS predlogu jasno nasprotujejo, saj so prepričani, da kmetje potrebujejo močno zbornico. Njene naloge bodo ostale enake, medtem ko bo zbornica zaradi ukinitve obveznega članstva imela manj prihodkov, je opozoril Tomaž Lisec. "Primeri praks iz Evrope kažejo, da je prostovoljno članstvo na področju kmetijstva problem, ne pa rešitev za kmetijstvo v tisti državi," je dejal. Ob tem je izrazil upanje, da predlog novele ni napad na zbornico, ker delu politike ni všeč trenutno vodstvo.

Vida Čadonič Špelič (NSi) se je strinjala, da je po 25 letih delovanja KGZS čas za revizijo njenega delovanja, "a bi poseg v organizacijo zbornice moral biti premišljen, in ne politično motiviran". Kot je dejala, bi zbornico morali voditi in o njej odločati tisti, ki živijo od kmetijstva, se na to spoznajo in ki vedo, kakšno zbornico rabijo. Spomnila je, da so sami že vložili predloge za podporo prostovoljnemu članstvo, a obenem v stranki menijo, da gre v tem primeru za politični predlog zakona, zato pri "hitropotezni spremembi sistema, ki deluje, ne bomo sodelovali".

Predloga zakona ne podpira niti poslanska skupina nepovezanih poslancev. "Predlagana sprememba je tvegana, hitra in nevarna, z njo se ne rešuje problema, temveč odpiramo vrata kaosu," je dejal Tine Novak. Menil je, da bi bila boljša alternativa popolni odpravi prostovoljskega članstva dvig praga katastrskega dohodka, od katerega bi bilo članstvo obvezno. "Tak dvig bi razbremenil najmanjše kmete, za katere je članstvo dejansko nesorazmerno breme, hkrati pa bi ohranil zavezo tistih, ki v sektorju ustvarijo največ in imajo od storitev zbornice največ koristi," je poudaril.

Medtem pa predlog novele podpirajo v SD in Svobodi. "Organizacija bi morala delovati neodvisno od političnih vplivov, saj gre za strokovno usmerjeno organizacijo, katere temeljno poslanstvo je delovati v javnem interesu," je poudaril Damijan Bezjak Zrim (SD). Menil je, da bi ukinitev obveznega članstva spodbudila zbornico k večji osredotočenosti na dejanske potrebe svojih članov tek ter s tem k bolj aktivnemu in kakovostnemu zastopanju njihovih interesov.

Da naj slovenski kmetje sami presodijo, ali jim zbornica koristi oziroma ali še naprej želijo biti včlanjeni v njo, pa je poudaril Tomaž Lah (Svoboda). Spomnil je, da predlog ni nič novega ter da so v preteklosti največ pomislekov glede obveznega članstva imeli ravno na desnici. "Naša stališča niso uperjena proti obstoju zbornice, ne posegamo niti v delovanje javne službe kmetijskega svetovanja. Spreminja se samo vprašanje članstva, kar pa ne bo ogrozilo obstoja zbornice," je menil.

V Levici medtem stališča poslanske skupine niso predstavili.

Na KGZS so pred današnjo obravnavo predloga v DZ poudarili, da se je zbornica v četrt stoletja svojega delovanja uveljavila kot ključni dejavnik pri zastopanju interesov slovenskega kmetijstva in podeželja. "Dosežki zbornice v tem obdobju jasno kažejo, da gre za utečen in delujoč sistem, ki ne potrebuje radikalnih sprememb, temveč podporo za še učinkovitejše delovanje," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poslanci bodo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali v petek.