STA novice / Odbor le o spremembah poklicne mature, obravnavo zakona o visokem šolstvu preložili

Po predlogu novele zakona o maturi bi kandidati iz srednjih strokovnih šol še vedno lahko opravljali sedanjo štiripredmetno poklicno maturo in se vpisali na višje in visokošolske študijske programe. Tisti, ki bi želeli na univerzitetne programe in enovite magistrske študije, pa bi opravljali poklicno maturo iz petih predmetov, pri čemer bi bili trije splošnoizobraževalni predmeti na ravni splošne mature. Cilj je, da se dijakom, ki se vpisujejo v univerzitetne in enovite magistrske študije, omogoči visoko raven znanja, ki jim bo omogočala uspešno nadaljnje izobraževanje, izhaja iz obrazložitve zakonskega predloga.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je danes dejal, da predvidena sprememba hkrati pomeni drugačno organizacijo in izvedbo priprave na maturo in tudi drugačno organizacijo in izvedbo izpitov pri sami maturi. "Ta del bomo v enem segmentu urejali v podzakonskih aktih," je napovedal. Ob tem je poudaril, da se bodo dijaki odločali v tretjem letniku, kar jim omogoča dodatno pripravo in podporo pri doseganju višje ravni znanja.

Prav glede tega je bilo danes slišati nekaj pomislekov, in sicer tako glede vključitve priprav na maturo v skupni obseg programa, njihovega financiranja in tudi zagotavljanja učiteljskega kadra.

Kot je dejala predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar, predlog podpirajo, a jih skrbi, da bi nekatere šole lahko imele organizacijske težave. Ena njihovih zahtev tako je, da se tudi na manjših šolah omogoči priprava na poklicno maturo. Treba bo zagotoviti finančna sredstva, je poudarila. Opozorila pa je tudi, da se v nekaterih programih v četrtem letniku izvaja odprti kurikulum, ki je bistven za opravljanje poklica, in je nemogoče, "da bi dijakom na odprtem kurikulumu jemali ure za pripravo na maturo".

V Dijaški organizaciji Slovenije so medtem prepričani, da sedanji sistem, po katerem lahko dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol vstopajo na univerzitetne programe z opravljeno poklicno maturo ter izbranim petim predmetom splošne mature, dobro deluje. Sprememba pa bo povzročila veliko zmedo ter nepotrebne ovire za dijake tovrstnih šol in številnim onemogočila vpis na univerzitetne programe.

Predlogu so na seji nasprotovali tudi v opozicijski SDS, na zahtevo katere je sicer odbor o predlaganih spremembah že v začetku aprila opravil razpravo. V SDS menijo, da še naprej ostajajo pomembni vsebinski pomisleki. Jožef Lenart je ocenil, da je bojazen pred finančnimi, organizacijskimi in kadrovskimi težavami srednjih šol upravičena. S predlogom pa se po njegovi oceni tudi razvrednotijo strokovni predmeti.

Medtem so poslanci Svobode zakonske rešitve podprli. Predsednica državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc pa je poudarila, da se dijakom srednjih poklicnih in strokovnih šol ne zapira "visokošolskih vrat", se pa na ta način doseže, da bodo osvojili tista znanja splošnoizobraževalnega značaja, ki so nujno potrebna za študij na univerzitetnih študijskih programih.

Po njenih besedah je dijakom srednjih strokovnih šol v celoti omogočeno, da se vključujejo v visokošolske študijske programe in teh je v letošnjem razpisu 89 od skupaj 283 programov. Med 150 preostalimi pa jih je samo 32 takšnih, ki ne omogočajo vpisa dijakom srednjih strokovnih šol, je še navedla.

Logaj je ob tem kot še posebej pomembno izpostavil, da zakon predvideva, da se lahko dijaku, ki ne opravi enega od splošnoizobraževalnih predmetov na nivoju splošne mature, še vedno šteje, da je opravil štiripredmetno poklicno maturo.

Po dopolnilu, ki ga je na predlog koalicije danes sprejel odbor, se kandidatu, ki opravlja poklicno maturo iz petih predmetov, pogojno prizna katerih koli predmet, če pri njem doseže 80 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno. Pogoj pa je, da je pri ostalih predmetih ocenjen pozitivno in vsaj pri dveh od njih doseže najmanj oceno dobro (3).

Odbor je sprejel še nekaj dopolnil, ki jih je tudi na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe pripravila koalicija. Večina pa je zavrnila predlog Levice za črtanje določbe, ki bi univerzitetnim in enovitim magistrskim programom omogočala zavračanje vpisa dijakov z opravljeno poklicno maturo iz petih predmetov.

Odbor bi sicer danes moral obravnavati predlog zakona o visokem šolstvu, ki predvideva znaten dvig financiranja visokega šolstva, a so obravnavo preložili. Kot je pojasnila Bon Klanjšček, gre za pomemben zakon in je prav, da si za morebitne izboljšave vzamejo še nekaj časa in ga po potrebi nadgradijo.