petek, 6.6.2025
Ljubljana, 06. junija (STA) - Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, ki določa, da se odmor ne všteva v delovni čas. Kot je utemeljilo, določba ne vpliva na varovanje zdravja in varnosti delavcev ter na prometno varnost, konkretnega prikrajšanja glede plačila za delo pa predlagatelj ni izkazal.
Kot je razvidno iz sklepa, ki ga je ustavno sodišče danes posredovalo medijem, je zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih podal Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije.
Zakon v delu, na katerega se nanaša zahteva, med drugim določa, da morajo imeti osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, najpozneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno
število delovnih ur znaša več kot devet ur.
Izpodbijana ureditev voznike, ki opravljajo prevoze blaga v cestnem prometu, po mnenju sindikata brez utemeljenega razloga obravnava drugače oziroma manj ugodno kot voznike v linijskih prevozih potnikov in tudi kot druge delavce, za katere se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih. Vozniki tovornih vozil naj bi bili edina kategorija voznikov, pri kateri se odmor med delovnim časom ne všteva v delovni čas, kar naj bi bilo v neskladju z ustavo.
Kot je v utemeljitvi med drugim navedlo sodišče, je pogoj ogroženosti pravic delavcev izkazan, če je izkazana njihova konkretna ogroženost. Na podlagi izpodbijanega člena zakona je mobilnim delavcem odmor med delom izrecno zagotovljen, zato so navedbe o pomenu odmora za varovanje zdravja in varnosti delavcev ter za varnost v prometu nepomembne.
Nevštevanje odmora v delovni čas ima lahko posledice na področju količine dela in posledično pri višini plačila za delo, od katere sta odvisni tudi višina prispevkov ter odmera nadomestil in drugih socialnih dajatev. Konkretnega prikrajšanja, ki naj bi ga v zvezi s tem na podlagi izpodbijane ureditve utrpeli posamezni mobilni delavci, ki opravljajo prevoze blaga, v primerjavi s primerjano skupino oseb, pa predlagatelj po pojasnilih sodišča ni izkazal.
Sindikat je za primer, da bi sodišče zahtevo zavrglo, predlagal, naj zahtevo šteje kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Sodišče je zavrglo tudi to pobudo, saj sindikat v tem primeru ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka.
Kot je pojasnilo, imajo združenja, kot je reprezentativni sindikat, pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo zaradi varstva pravic in interesov svojih članov ali drugih oseb oziroma ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki