STA novice / Vlada potrdila predlog podnebnega zakona (dopolnjeno)

Zakon bo Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Poudaril je, da ne gre za politično gesto, ampak izraz odgovornosti do prihodnjih generacij. "Zakon tlakuje pot k čistejšemu zraku, manjšemu uvozu in manjši odvisnosti od fosilnih goriv ter boljšim stavbam, večji odpornosti in novim zelenim delovnim mestom. Morda bo prav ta zakon točka preloma, ko bomo začeli razmišljati drugače in spremembe, ki jih prinaša, znali obrniti v svojo korist. Gre za zakon, ki ga ne oblikujemo zgolj zaradi evropskih zahtev, temveč kot naš skupni načrt za bolj zdravo, za varnejšo in pravičnejšo prihodnost. Zakon nas vodi na pot razogljičenja in večje odpornosti na podnebne spremembe," je prepričan minister.

Temeljni cilj je s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem ponorov doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045 ter obenem okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb, so v vladnem sporočilu dodatno navedli na resornem ministrstvu.

Zakon bo predvidoma omogočil več podpore ljudem, več subvencij za čiste tehnologije, več naložb v energetsko prenovo stavb, več podpore gospodarstvu za zeleni prehod ter tudi več zaščite pred vremenskimi ujmami, je povedal minister.

Predviden je strateški pristop k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb tako na nacionalni kot regionalni ravni s ciljem preprečevanja izgub, zmanjšanja škode in zaščite zdravja ljudi. Poseben poudarek bo na zaščiti ranljivih skupin in podpori pravičnemu prehodu, navaja ministrstvo.

Podjetjem naj bi omogočili pravočasno prilagoditev zeleni preobrazbi. Vlaganje v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije bi spodbujali med drugim s pomočjo sistema trgovanja z emisijami, mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki naj zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, ter spodbudami podnebnega sklada.

Po ministrovih besedah je predvideno črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih - od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega sklada za podnebje za podporo predvsem najbolj ranljivim gospodinjstvom - za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti na podnebne spremembe.

Predlog zakona je bil predviden že za obravnavo na seji vlade 24. aprila, a je bil takrat umaknjen z dnevnega reda zaradi dodatnih usklajevanj.

Predlog je bil glede na tistega iz aprila dopolnjen, je povedal minister, in sicer po novem vsebuje varovalke glede vpliva nove sheme emisijskih kuponov za stavbe in cestni promet (t. i. ETS BRT oz. ETS 2), ki se uvaja ob obstoječi shemi kuponov za sektorje industrije, energetike, pomorstva in letalstva (ETS 1) in pri kateri bodo zavezanci na nakup kuponov dobavitelji goriv.

Tako dobavitelji goriv ne bodo smeli na končne kupce prenesti cene emisijskih kuponov v višini, višji od tiste, ki jo bodo sami plačali. Poleg tega bo vlada v primeru cen emisijskih kuponov za promet in stavbe nad določeno mejo (po pisanju portala N1 bo ta meja višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, kot bo določena v letu pred začetkom predaje emisijskih kuponov) te stroške uravnotežila z ustreznim znižanjem davkov in drugih dajatev.

Glede dejstva, da predlog kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva ohranja obstoječi sistem subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov - je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako iz severa proti jugu kot iz vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU.

Verjetno ne bo mogoče najti enotne rešitve za vseh 27 članic, bi pa lahko prišli do enotnih rešitev po regijah, za kar se zavzema Slovenija, je dodal minister.

Kot so na ministrstvu pojasnjevali aprila ob predstavitvi takratnega predloga zakona, so presodili, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubila proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake.