STA novice / DZ potrdil dvig financiranja visokega šolstva (dopolnjeno)

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič je ocenil, da je zakon "eden od mejnikov v slovenskem visokošolskem izobraževanju in predstavlja največjo reformo visokega šolstva od bolonjske reforme".

Med ključnimi novosti, ki jih prinaša, je Kodrič izpostavil, da določa postopno zviševanje javnih sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka BDP oziroma najmanj odstotek za študijsko dejavnost od leta 2029. Kot je dejal, bodo univerze s tem lažje načrtovale program.

Sekretar Kodrič je še izpostavil, da zakon širi dostop do študija. Namesto doslej uveljavljenega izrednega študija zakon uvaja časovno prilagojen študij. To pomeni, da bodo fakultete tako na prvi kot drugi stopnji študentom, ki denimo zaradi dela ne morejo obiskovati rednega študija, omogočile dokončanje študijskega programa v daljšem času.

Zakon omogoča tudi preglednejši sistem podeljevanja koncesij zasebnim zavodom, ki bo temeljil na javnem interesu in kakovosti. Kot je dejal Kodrič, se bodo podeljevale le, če se javni študij ne izvaja ali ne bo dovolj obsežen, obstoječe koncesije pa bodo prenehale oziroma se preoblikovale po daljšem prehodnem obdobju.

Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarila, da bo zakon visoko šolstvo dvignil na višjo raven. V Svobodi ga podpirajo zaradi številnih razlogov. Menijo, da uvaja pravičnejši in preglednejši sistem podeljevanja koncesij zasebnim zavodom.

Izpostavila je tudi, da država z višjim financiranjem končno priznava, da brez sistemskega vlaganja ni mogoče pričakovati kakovosti, razvoja ali mednarodne primerljivosti. "Takšna zakonska zaveza je pomemben korak," je poudarila.

Poslanka SD Bojana Muršič je izpostavila, da bo država po novem lahko ustanovila le javne univerze, ne pa več samostojnih visokošolskih zavodov. "To pomeni, da bo odslej onemogočeno stihijsko in nesistemsko ustanavljanje fakultet, ki so bile pogosto ustanovljene bolj na podlagi politične volje kot strokovne presoje," meni.

Po mnenju SDS zakon ni slab, verjamejo pa, da bi lahko bil boljši. Poslanec SDS Tomaž Lisec je povedal, da jih je skrbela predvsem internacionalizacija visoke šolstva, saj zakon tudi predvideva, da se lahko študijski programi ob določenih pogojih izvedejo tudi v tujem jeziku.

Tudi poslanka Levice Tatjana Greif je opozorila, ali lahko taka ureditev ogrozi rabo slovenščine v visokem šolstvu. Izpostavila je sicer številna dobra določila.

V poslanski skupini NSi so bili do zakona najbolj kritični. Poslanec NSi Janez Žakelj meni, da bo časovno prilagojen študij le podaljševal študij brez zagotovil za kakovost. Meni, da postopen dvig financiranja visokega šolstva ne bo več nujno povezan z dejanskim številom študentov, kakovostjo programov ali razvojnimi potrebami države.

Dodal je, da zakon predvideva tudi samodejni iztek koncesij visokošolskim zavodom ne glede na njihovo uspešnost, kakovost izvajanja ali prispevek k dostopnosti študija. To po besedah Žaklja kaže na "alergijo sedanje vlade na vse, kar je zasebno, in s tem uničuje pluralnost visokošolskega prostora".

Poslanka Eva Irgl iz vrst Demokratov je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev dejala, da dvig sredstev za visoko šolstvo podpirajo. Opozorila pa je, da mora biti časovno prilagojeni študij izveden premišljeno.

Tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza je zakon podprl.

Ministrstvo za visoko šolstvo je v sporočilu za javnost ob sprejemu zakona izpostavilo, da je zakon nastal v najširšem možnem sodelovanju. "Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje," so besede ministra Igorja Papiča povzeli na ministrstvu.