STA novice / Pristojni odbor DZ v nadaljnjo obravnavo poslal predlog novele zakona o obnovi

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je povedal, da v skladu z veljavno zakonodajo ni mogoče, da bi lahko državna zemljišča, kot je to v primeru območja nadomestitvene gradnje v Rakovljah v občini Braslovče, neposredno ponudili za odkup ljudem, prizadetim v vremenski ujmi avgusta 2023.

"Potrebni bi bili javna dražba in objava, na katero se lahko prijavi kdorkoli od nas, kar pomeni, da cilj ne bi bil dosežen. Zato gre temeljna sprememba oz. dopolnitev zakona v smeri, da lahko ta zemljišča, ki so v državni lasti, neposredno ponudimo upravičencem v odkup," je izpostavil.

Dodal je, da so se pri tem, kako postopek dodelitve parcele peljati naprej, posvetovali tudi z občino Braslovče. Za primer, ko bi bilo za zemljišče več interesentov, pa predlagajo postopek žreba.

Po njegovih besedah bodo imele roko nad dodelitvijo parcel občine, v predlogu novele pa so opredelili tudi prednostne upravičence do zemljišč.

Predstavnik zakonodajno-pravne službe DZ je pojasnil, da je vlada kot predlagateljica predloga novele zakona pri pripravi dopolnil upoštevala nekatere njihove vsebinske, predvsem pa tehnične pripombe. Na drugi strani pa ni prisluhnila kritikam, da bi bilo bolj racionalno in učinkovito, če bi postopek dodelitve pravice za nakup omenjenih zemljišč izvajale upravne enote in ne občine.

Prve so namreč že pristojne za vodenje postopka in odobritve prodaje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zakonodajno-pravna služba DZ je bila med drugim kritična tudi do uvedbe nujnega postopka za sprejem predloga novele in dejstva, da ta ni bil v javni obravnavi.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so se v razpravi obregnili ob vsebino predlaganih določil glede plačila komunalnega prispevka za tiste, ki so zaradi škode v vremenski ujmi iz avgusta 2023 prisiljeni v gradnjo nadomestnih domov. Kot je pojasnil poslanec SDS Rado Gladek, so po trenutni zakonodaji plačila prispevka oproščeni, po novem pa ne bi bili več. V SDS so bili kritični tudi do uvedbe prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki so predmet pogodbe v okviru obnovitvenih ukrepov, za najmanj deset let.

"Ljudje se morajo iz takih ali drugačnih razlogov preseliti, zgradijo novo nepremičnino. Na kakšni podlagi jih mi to omejujemo," se je spraševal Gladek. Da bi morali biti poplavljenci oproščeni plačila komunalnega prispevka, se je strinjal tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Ob tem je izrazil podporo dopolnilom, ki so jih v zvezi s tem predlagali v SDS, a jih je na odbor na koncu seje zavrnil.

Državni sekretar in vodja vladne službo za obnovo Boštjan Šefic je glede plačila komunalnega prispevka pojasnil, da ga po trenutno veljavnem zakonu upravičenci ne plačajo, če je novi objekt zgrajen v enakem obsegu, kot je bil stari. Če je objekt večji, pa se plača razlika med višino starega in novega prispevka. V predlogu novele to ureditev ohranjajo.

"Ljudje, ki so se odločili za odškodnino, je v njej upoštevan tudi komunalni prispevek. Če je za stari objekt dobil nekdo X denarja, bo seveda za novi objekt plačal samo razliko od nove odmere," je ponazoril.

Glede prepovedi odtujitve zemljišč pa je povedal, da je država v to posegla, ker gre za namenska zemljišča. "S to določbo se zagotavlja, da ni možno rešiti situacije na način, da hkrati pridobiš zemljišče in ga potem eventualno tudi prodaš. V primeru dedovanja pa ta zadeva pade, tako da če pride do kakšnih takih zadev, ne bo nihče v tem smislu prizadet," je zagotovil.

Poslanci so se na seji odbora seznanili tudi z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, bo čez nekaj dni minilo štiri leta, odkar je Svet EU potrdil slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje mehanizma.

"Za nami so tri leta intenzivnega izvajanja aktivnosti za dosego mejnikov in ciljev na reformah in naložbah v zadnjem letu, ostalo nam je še res dobro leto. Izredno tesna časovnica bo še močneje pritiskala na našo vztrajnost in zahtevala maksimalne napore, da bomo uspešno prečkali ciljno črto," je dodala. Od 2,23 milijarde sredstev, ki so na voljo Sloveniji, je država prejela 1,1 milijarde evrov, od tega pa so do sedaj izplačali okoli 950 milijonov evrov.

Iz vrst opozicije so letele kritike glede počasne realizacije mejnikov in projektov, ki si jih Slovenija zastavila v načrtu. "Rekli ste, da ste se tri leta intenzivno trudili, da se ta načrt za okrevanje izpolni v celoti, dejstvo pa je, da smo trenutno na manj kot polovici," je opozoril Gladek. Z njim se je strinjal tudi Horvat in opozoril tudi na ugotovitve računskega sodišča glede pomanjkljivosti izvedbe načrta za okrevanje in ne povsem ustreznega odzivanja vlade.