STA novice / Strateški svet GZS ob razmerah na Bližnjem vzhodu za interventne ukrepe

Člani strateškega sveta za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so izpostavili, da je treba rešitev za konkurenčno oskrbo z energijo iskati v dogovoru med vlado, energetskimi družbami in gospodarstvom, so sporočili iz GZS.

Predlagali so pripravo podobnih ukrepov, kot so bili uvedeni v času izjemno visokih cen električne energije, med drugim sprejem interventnega zakona. Evropa in Bruselj pripravljata nabor ukrepov za večjo odpornost in stabilnost oskrbe v aktualnih razmerah, ob tem pa so po oceni generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal potrebni specifični ukrepi, prilagojeni potrebam slovenskega gospodarstva.

Kumer je dejal, da je Slovenija na morebitne spremembe na energetskih trgih dobro pripravljena. Zakonske podlage za ukrepanje so vzpostavljene, zato lahko država v primeru potrebe hitro reagira, je dejal.

Na področju električne energije Slovenija po njegovih besedah trenutno ne zaznava večjih tveganj. Položaj je stabilen, dobavitelji ne potrebujejo državne podpore, veliko je bilo narejenega na področju samooskrbe in razpršenega portfelja virov, so Kumra povzeli na GZS. Podjetjem svetuje, da se povežejo s svojimi dobavitelji in preučijo najbolj optimalen zakup elektrike in drugih energentov za prihodnje obdobje glede na posamezna tveganja in specifike podjetij.

Pri zemeljskem plinu je položaj nekoliko bolj občutljiv, saj Slovenija nima lastnih skladišč in je v celoti odvisna od uvoza. Kljub temu kratkoročno in srednjeročno ni pričakovati motenj v oskrbi, je dejal Kumer, ki se mu zdi ključno dolgoročno načrtovanje skupaj z gospodarstvom.

Največ izzivov ostaja na področju naftnih derivatov. Slovenija je zaradi nižjih cen privlačna za čezmejni nakup, predvsem za kupce iz Italije in Avstrije ter za tranzitni promet, kar povzroča pritiske na logistiko in distribucijo goriv. Država po Kumrovih besedah razmere pozorno spremlja, vendar je manevrski prostor omejen tudi zaradi razmer v sosednjih državah in notranjepolitičnih okoliščin.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc ozko grlo vidi v fizični dobavljivosti nafte, vendar predvsem za kupce iz Azije, ki so ključni kupec nafte iz Bližnjega vzhoda. Ob tem je opozoril tudi na dvig cen premoga in predvsem aluminija. Cene energentov so globalne in so trenutno podvržene predvsem ne dobavljivosti naftnih derivatov in zemeljskega plina zaradi situacije v Hormuški ožini, so Ivanca povzeli v zbornici.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Aleksander Mervar glede na to, da se približuje poletno obdobje, ko je veliko sončne energije, pričakuje ekstremno visoke cene električne energije v nočnem času in relativno nizke v dnevnem času. Predlaga razmislek o delnem zakupu za leti 2028 in 2029, ker se te cene niso pomembno povečale, ne pa še za leto 2027. Ob tem napoveduje izjemno povišanje cen, če se bo vojna podaljšala. Predlagal je čim hitrejšo komunikacijo med vlado, GZS in EZS ter hitro odzivnost.

Po besedah glavnega direktorja Plinovodov Matije Bitenca je pri plinu ključni problem trenutna struktura cen, pri kateri trgovci nimajo ustreznih spodbud za polnjenje skladišč. Če se to ne bo pravočasno razrešilo, bo ob koncu poletja oz. začetku jeseni pritisk na cene izrazit, je opozoril.

Direktorica združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS Petra Prebil Bašin je izpostavila, da je največja skrb podjetij zanesljiva dobava plina, kjer sicer zaenkrat ni groženj za omejitve dobav. Med predlogi je navedla možnost oblikovanja prednostnih porabnikov zemeljskega plina in pripravo interventnega zakona za zemeljski plin s kapico na maksimalno ceno plina.

Kot je dodala, so cene električne energije za industrijo v Sloveniji še vedno močno nad cenami za industrijo kot denimo v Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji. Med možnimi ukrepi je na tem področju med drugim navedla znižanje obdavčitev energentov za (velike) porabnike energije na višino najnižje stopnje obdavčitve EU, znižano stopnjo DDV na energente ali uvedbo "bonitete za velike porabnike", ki imajo stabilen odjem električne energije v pasu in lahko nastopajo kot "sistemska rezerva".