STA novice / Bruselj v odziv na energetsko krizo sprejel prožnejša pravila za državne pomoči

Članice bodo lahko odslej subjektom v kmetijskem, ribiškem in prevoznem sektorju povrnile do 70 odstotkov dodatnih stroškov, ki so jih imeli zaradi zvišanja cen goriv ali gnojil, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu. Pričakovati je, da bo to prišlo v poštev predvsem za večja podjetja, ki bodo morala na podlagi porabe tudi dokazati zvišanje stroškov.

Za podporo malim kmetom, ribičem in prevoznim podjetjem pa bo po besedah pristojne podpredsednice komisije Terese Ribera državam na voljo poenostavljena oblika državnih pomoči, omejena na največ 50.000 evrov na prejemnika do konca leta. Višino pomoči bodo lahko na primer določile na podlagi obsega aktivnosti prejemnika ali pa splošne ocene porabe goriva v sektorju.

Komisija obenem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in njenih posledic začasno spreminja obstoječi okvir za dodeljevanje državnih pomoči energetsko intenzivnim sektorjem, vezan na dogovor o čisti industriji. Največja intenzivnost pomoči bo do konca letošnjega leta lahko namesto 50 odstotkov znašala do 70 odstotkov upravičenih stroškov porabe energije.

Kot je še povedala Ribera, so pri pripravi ukrepov upoštevali pozive držav članic, ki so jih od sredine meseca podale v okviru posvetovanja o prožnejših pravilih državnih pomoči. Zavzele so se za preprosta in prožna pravila, ki naslavljajo sektorje, ki se zanašajo na uvožena goriva, ter večjo podporo energetsko intenzivni industriji.

Zdaj bodo lahko v Bruselj posredovale nacionalne sheme za pomoč gospodarstvu zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki jih bo morala komisija odobriti.

Danes predstavljena pravila za dodeljevanje državnih pomoči so sicer eden prvih konkretnih ukrepov na ravni EU v odziv na gospodarske posledice vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, ki se je začela pred dvema mesecema. Cene energentov, predvsem nafte in plina, so zaradi te vojne in posledične blokade strateško pomembne Hormuške ožine poskočile.

Bruselj je ob tem pred enim tednom predstavil nabor ukrepov, ki so državam članicam na voljo za ublažitev posledic krize, s katerimi se soočajo državljani in podjetja v uniji.