STA novice / Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije v nadaljnjo obravnavo

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.

Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Tako imenovani omnibus zakon posega v približno deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

V današnji razpravi v DZ so ponovili, da gre za nujno sanacijo škode, ki jo je povzročila vlada Roberta Goloba. "To je šele začetek prenove razvojnega okolja," je poudaril Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus).

Očitke, da gre za zakon za bogate, so predlagatelji skupaj s SDS zavrnili. "Znižanje DDV na osnovna živila - je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente - so ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje," je dejal Rado Gladek (SDS).

V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, medtem zakonu ostro nasprotujejo. Opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oziroma tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.

Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) gre za "ideološki manifest desnice, napisan v korist kapitala in zapakiran v besedno zvezo 'za razvoj Slovenije'". Večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja.

V današnji razpravi so med drugim opozorili tudi na velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih na okoli milijardo evrov oziroma dvakrat toliko kot predlagatelji. "Že takoj aprila je zakonskemu predlogu nasprotoval tudi fiskalni svet, kar predlagatelji radi zamolčijo," je dejala Asta Vrečko (Levica in Vesna).