STA novice / Šircelj izpostavil razbremenitev dela, napovedal rebalans

Šircelj ministrstvo za finance dobro pozna, saj ga je vodil že med letoma 2020 in 2022, pred tem pa tam opravljal tudi nekatere druge naloge, denimo državnega sekretarja. "Na ministrstvo za finance prihajam petič, tako da poznam nekaj ljudi, ki so še tam, poznam tudi delo ministrstva," je povedal na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za finance. Izkušnje ima tudi iz zasebnega sektorja.

Pri svojem delu bo izpolnjeval zapisano v koalicijski pogodbi. "Ministrstvo za finance bo v okviru vlade zagotavljalo stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance, s čimer se bo zagotavljala makroekonomska stabilnost ob doslednem upoštevanju fiskalnih pravil EU," je dejal.

Prizadeval si bo torej za obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjševanje javnega dolga. Pri tem bodo morali biti vsi ukrepi, ki bi povečevali odhodke ali zmanjševal prihodke, pripravljeni tako, da ne bodo ogrožali fiskalne vzdržnosti, je dejal.

Ob tem je zagotovil, da ne razmišlja o novem zakonu za uravnoteženje javnih financ z obsežnim paketom varčevalnih ukrepov po vzoru tistega iz leta 2012. "Ne bomo uvedli nobenega zujfa, tudi položaj na področju javnih financ ni takšen, da bi bil zujf potreben," je dejal.

Je pa opozoril, da Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP in prihodnje leto zvišanje na 3,7 odstotka BDP. "Jaz ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje v tem trenutku kaj slabše živijo, bodo pa lahko zaradi tega primanjkljaja slabše živeli v prihodnosti," je dejal.

Javne finance bo torej treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, zato je napovedal pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna in zatem tudi sprememb že sprejetega proračuna za leto 2027. Po novem sicer vlada načrtuje načrtovanje proračuna za štiri leta in ne več le za dve.

Izpostavil je potrebo po davčni razbremenitvi dela. "Nujno je treba razbremeniti delo, v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo," je obljubil. Med drugim je napovedal zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice ter odpravo 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini, pa tudi višjo posebno olajšavo za mlade do 29. leta in uvedbo t. i. družinske dohodnine.

Na področju davčne zakonodaje je napovedal tudi precejšnje poenostavitve, denimo s pavšalno obdavčitvijo nekaterih dejavnosti. Pri obdavčitvi pravnih oseb pa je omenil pregled olajšav za investicije in razvoj s ciljem narediti jih čim bolj enostavne. "Predvsem s tega zornega kota, da bomo s tem spodbujali inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo - skratka, da se bo več investiralo," je dejal. Posebej si želi več zasebnih investicij.

Ustanovili bodo demografski sklad, na katerega se bo preneslo vse državno premoženje, ne le tisto, ki je danes v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, je nadaljeval. Na področju bančnega sistema si želi predvsem zagotoviti večjo dostopnost bančnih storitev tudi prebivalcem manj gosto poseljenih krajev. Spodbujali bodo tudi kapitalski trg, da bo čim bolj varen in se bo razvijal.

Financiranje občin se mu zdi nujno urediti tako, da bodo imele čim več lastnih prihodkov. Pri tem je zagotovil, da davka na nepremičnine ne bo.