STA novice / Ministrstvo za gospodarstvo začelo pripravo sprememb avtorske zakonodaje (I)

Navzkrižje z dvema direktivama

Slovenija je opomin Evropske komisije prejela januarja zaradi nepravilne uporabe direktive o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ter direktive o kolektivnem upravljanju pravic.

Kot je takrat zapisala Evropska komisija, avtorsko pravo EU določa izključne pravice avtorjev, da dovolijo ali prepovejo priobčitev svojih del javnosti. Vključuje možnost, da avtorji svoje pravice uveljavljajo posamično ali da upravljanje celote ali dela pravic zaupajo ali prenesejo organizaciji za kolektivno upravljanje pravic ali neodvisnim subjektom za upravljanje.

Po slovenski zakonodaji pa avtorji nimajo druge izbire, kot da upravljanje svoje pravice prepustijo kolektivni organizaciji za upravljanje pravic. "To vodi v odvzem izključnih avtorskih pravic in je v nasprotju s svobodo imetnikov pravic, da svoje pravice umaknejo iz kolektivnega upravljanja, ki jo zagotavlja pravo EU. Sistem obveznega kolektivnega upravljanja, ki ga določa slovenska zakonodaja, pomeni omejitev pravic, opredeljenih v direktivah," je izpostavila Evropska komisija.

Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so v odgovoru komisiji pojasnili, da sistem obveznega kolektivnega upravljanja, ki je bil uveden leta 1995, temelji na zagotavljanju učinkovitega varstva avtorske in sorodnih pravic v primerih množične uporabe del ter da pomembno prispeva k pravni varnosti tako imetnikov pravic kot tudi uporabnikov. Za STA pa so pojasnili še, da so zaradi pomislekov tudi že začeli pripravljati določene spremembe zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, da bi ga uskladili s pravom EU, vendar je še prezgodaj, da bi govorili o vsebini.

Opomin kot povod za poziv k odstopom pristojnih

Zaradi opomina je sicer nastal tudi poziv z zahtevo po odstopu določenih vodilnih oseb, ki se posvečajo tej tematiki, med drugim na uradu za intelektualno lastnino in direktoratu za notranji trg na ministrstvu. Dodaten razlog za poziv k odstopu pa so slovenski filmski producenti, združeni v Gospodarskem interesnem združenju slovenskih neodvisnih avdiovizualnih producentov (GIZ SNAVP) in Društvu avdiovizualnih producentov (DAVP), našli še v tem, da slovenska kolektivna organizacija Aipa, ki zastopa interese filmarjev, s prihodnjim letom ne bo več pridružena članica svetovnega združenja kolektivnih organizacij avtorjev Cisac.

Od približno 150 družb, ki se v Sloveniji ukvarja s filmom in televizijo, je sedem produkcijskih hiš iz GIZ SNAVP, ki sicer niso članice Aipe, izpostavilo, da se bo Aipa zdaj znašla v skupini držav, katerih avdiovizualne kolektivne organizacije niso uspele izpolniti standardov in pogojev za članstvo v Cisacu. To po njihovem mnenju ne more biti v ponos državi članici EU, Aipa pa bo s tem med drugim izgubila dostop do svetovnih podatkovnih baz avtorjev in del, ki so temelj za kolektivno upravljanje pravic v mednarodnem okolju.

Obstajajo številne mednarodne organizacije

Iz Cisaca na vprašanja o tem, zakaj Aipa ne bo več njihova pridružena članica, za STA kljub večkratnim pozivom niso odgovorili. Direktor Aipe Gregor Štibernik pa je za STA pojasnil, da polnopravno članstvo v Cisacu niti ni bilo mogoče, ker njihov statut ne predvideva takšnega modela organizacij, kot je Aipa. So jih pa sprejeli kot pridružene člane. Zato bojazni o tem, da bi nečlanstvo v Cisacu pomenilo izključenost Aipe iz mednarodnega prostora, po njegovih besedah ni, saj so člani številnih drugih evropskih in mednarodnih organizacij.

In kako potem ščitijo pravice tisti, ki niso člani obstoječe kolektivne organizacije? Kot je povedal Tomaž Grubar iz GIZ SNAVP, imajo "tisti, ki imajo repertoar, ki se predvaja, edino možnost ščitenja svojih pravic preko globalne producentske organizacije Agicoa", kar pa "je zgolj izhod v sili".