STA novice / Spremembe avtorske zakonodaje bi lahko sledile dejanski naravi posamične pravice (II)

Specifike upravljanja z avtorskimi pravicami na majhnih trgih

Evropska komisija je v opominu Sloveniji izpostavila, da zakonodaja ne omogoča individualnega uveljavljanja pravic, kar pa kolektivne organizacije v praksi vidijo nekoliko različno. Po mnenju Sazasa, ki uveljavlja pravice avtorjev glasbenih del, s tem, da ni zagotovljena izključnost avtorske pravice, kot jo zahteva pravo EU, ustvarjalcem že več kot 25 let ni omogočeno učinkovito uveljavljanje njihovih pravic, niti primerno plačilo za uporabo njihovih del.

Za STA so izrazili prepričanje, da bi Slovenija morala v celoti slediti evropskemu pravnemu redu in omogočiti izključno pravico avtorja, da sam odloča o uporabi ali prepovedi uporabe svojih del, ne glede na to, ali jih bo upravljal individualno ali preko kolektivne organizacije, za kar se svobodno odloči.

V zavodu IPF, ki ščiti sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, pa menijo, da posamično uveljavljanje praviloma ne more zagotoviti primerljive ravni varstva imetnikov pravic, pravne varnosti uporabnikov in učinkovitega pobiranja nadomestil za uporabo avtorskih del. Zato bi morala vsaka zakonodajna sprememba izhajati iz dejanske narave posamezne pravice in ne iz enotne rešitve za vse vrste pravic.

Pomembno razlikovanje med posamičnimi vrstami pravic

Tudi v kolektivni organizaciji Aipa, ki varuje pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, so prepričani, da bi bilo treba vprašanje individualnega uveljavljanja pravic obravnavati natančno. Kot so pojasnili za STA, slovenska zakonodaja izhaja iz pravila, da se pravice lahko upravljajo individualno ali kolektivno, obvezno kolektivno upravljanje pa določa le za zakonsko opredeljene primere.

"Pri tem je ključno razlikovanje med izključno pravico, ki imetniku omogoča, da uporabo dovoli ali prepove, ter poplačilno pravico, ki po prenosu izključne pravice ustvarjalcu zagotavlja samostojen zahtevek do primernega plačila," so poudarili v Aipi. Zakon o kolektivnem upravljanja avtorske in sorodnih pravic po njihovih navedbah praviloma določa način upravljanja, ne pa prenosa materialne pravice na kolektivno organizacijo. Evropsko pravo tako na primer izrecno predvideva obvezno kolektivno upravljanje pri kabelski in nekaterih drugih retransmisijah.

"Zato splošna trditev, da slovenski sistem ne omogoča individualnega uveljavljanja, ne odraža vseh pravnih razlik med posameznimi pravicami in načini uporabe," so zatrdili tudi v Aipi.

Pomislek Evropske komisije se jim sicer zdi pomemben tam, kjer se obvezno kolektivno upravlja izključna pravica in imetnik nima učinkovite možnosti vplivati na konkretno uporabo. "Na teh področjih je po naši oceni primerna ozka in pravno varna možnost vnaprejšnjega pridržka. Imetnik bi lahko za natančno določeno delo, pravico, način uporabe, ozemlje, obdobje in uporabnika ohranil možnost, da uporabo dovoli ali prepove sam, pridržek pa bi moral biti vnaprej objavljen v javno dostopni evidenci in ne bi smel posegati v že izdana dovoljenja. Takšna rešitev varuje preventivno naravo izključne pravice, ne da bi uporabnikom povzročila nepredvidljivost. Pri poplačilnih pravicah takšen izstop ni primeren, ker te pravice same po sebi ne vsebujejo upravičenja prepovedati uporabo," zagovarjajo v Aipi.

Pričakovanja v primeru novih sprememb zakonodaje

Po mnenju IPF se je sistem kolektivnega upravljanja, kot ga ima uzakonjenega Slovenija, v praksi izkazal kot eden najučinkovitejših modelov za upravljanje pravic, še posebej na majhnem trgu. Zato pričakujejo, da bo zakonodajalec pri snovanju sprememb upošteval dejstvo, da je za posameznega imetnika pravic nemogoče, nerealistično in ekonomsko nevzdržno samostojno urejati razmerja z več deset tisoč uporabniki varovanih del, kot to danes v imenu več sto tisoč imetnikov pravic opravljajo slovenske kolektivne organizacije. "Če je pri nekaterih avtorskih pravicah alternativni sistem upravljanja morda smiseln, pri sorodnih pravicah praviloma ni," pravijo v IPF.

Kot so ocenili za STA, bi bila lahko primerna različna ureditev za različne vrste pravic, namesto posega v sistem, ki pri sorodnih pravicah deluje. "Tak pristop poznajo tudi nekatere druge evropske ureditve, med njimi Nizozemska, ki je na tem področju pogosto med primerjalno zanimivejšimi zakonodajnimi modeli. Velika škoda tako za imetnike pravic kot za uporabnike bi bila, če bi se delujočemu sistemu odrekli zaradi splošnih rešitev, ki ne bi dovolj upoštevale posebnosti kolektivnega upravljanja na majhnih trgih," so prepričani v IPF.

V Aipi od prihodnjih sprememb med drugim pričakujejo jasno ločitev izključnih in poplačilnih pravic, izenačitev poplačilnega varstva soavtorjev avdiovizualnih del in avtorjev na ostalih ustvarjalnih področjih, jasnejša pravila glede umetne inteligence, učinkovitejši tarifni postopek, učinkovitejši nadzor pristojnega urada za intelektualno lastnino in večje vključevanje imetnikov pravic v sprejemanje pravil.

Tudi v IPF izpostavljajo, da bliskovit razvoj tehnologije, zlasti na področju umetne inteligence, prinaša izzive, na katere se je potrebno hitro odzvati. Pri tem so pozdravili sodbo sodišča iz Münchna, ki je odločilo, da uporaba varovanih del brez dovoljenja avtorjev in plačila ustrezne odškodnine za njihovo uporabo ni dovoljena. Od ministrstva zato pričakujejo, da bo pri pripravi zakonodajnih sprememb upoštevalo nove tehnološke prijeme in poskrbelo za ustrezno varstvo imetnikov pravic.

V Sazasu pa so opozorili na še nekaj konkretnih primerov. Na določenih področjih se za nadomestila za avtorske pravice še vedno uporabljajo tarife, katerih vrednost je bila nominalno določena leta 1998, čeprav se je trg v 28 letih bistveno spremenil. Svet za avtorsko pravo, ki naj bi zagotavljal določanje tarif v sporih med kolektivnimi organizacijami in uporabniki, tudi po več kot 14 letih v posameznih postopkih še ni sprejel odločitve. Največji uporabniki avtorskih del na področju kabelske in radiodifuzne retransmisije že vrsto let uporabljajo repertoar brez dovoljenj avtorjev oziroma sklenjenih licenčnih pogodb, država pa tega položaja ne uredi.

V združenjih ZAMP in Sazor, ki varujejo pravice na pisnih delih, se za STA glede morebitnih sprememb avtorske zakonodaje niso odzvali.