STA novice / ZSSS in Pergam ob izpolnitvi nekaterih pogojev pripravljeni na razmislek o dvigu prispevne stopnje

Kot je dejal predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek, so v zadnji različici predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nekatere dobre rešitve, številne pa so zanje nesprejemljive.

Zanje ostaja sporen predvideni sistem upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z ukinitvijo skupščine zavoda in nadomestitvijo s svetom zavoda. Kot je pojasnil Počivavšek, se s tem namreč vpliv tistih, ki vplačuje v zdravstveno blagajno, na njeno upravljanje zmanjšuje.

Skrbi jih tudi vprašanje določitve standarda pravic. Ocenjujejo, da bi moralo biti to v zakonu bolj natančno opredeljeno, da se ne bi zgodilo, da bi se z določanjem standarda pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vzpostavila praksa, ki bi zavarovance dejansko silila k zavarovanju za nadstandardni obseg storitev.

Čeprav menijo, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje smotrno ukiniti, pa predlagano doplačilo, ki bi ga nadomestilo, zanje ni sprejemljivo. Kot je opozoril Počivavšek, je predlagana ureditev regresivna in ne upošteva načela solidarnosti.

Med rešitvami, ki so jih zmotile, je izpostavil še predvideno znižanje nadomestila za čas bolniške odsotnosti po 12 mesecih (z 80 na 60 odstotkov osnove). Prav tako je zanje nesprejemljivo, da bi delavec lahko dobil le nujne storitve, če zanj ne bi bili poravnani vsi prispevki za zdravstveno zavarovanje.

O alternativnih možnostih financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja sta po besedah izvršne sekretarke Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučke Böhm razpravljala tudi pogajalska skupina ESS in predsedstvo ZSSS. Na slednjem je bila dana pobuda, da bi v zakon zapisali novo obveznost državnega proračuna, ki so jo delovno poimenovali "demografsko doplačilo".

Delež starejših od 65 let namreč narašča, zgolj prispevki, ki jih plačuje aktivno prebivalstvo, pa ne bodo zadoščali za kritje vseh potreb. Zato so predlagali, da bi proračun vsako leto zagotovil demografsko doplačilo, v skladu z ocenami potreb za posamezno koledarsko leto.

Druga možnost, o kateri so govorili, pa je nadomestitev obveznega zdravstvenega doplačila z dvigom prispevne stopnje. Böhmova je pri tem omenila ocene, da bi bil za nadomestitev izpada zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja potreben dvig v višini 2,1 odstotka.

Po njenih besedah je dvig prispevne stopnje zanje pomembno načelno vprašanje, saj za delavca pomeni nižjo neto plačo. Vendar bi bil tak dvig prispevne stopnje v skladu z načeli solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju, da vsakdo prispeva v enakem odstotku od svojih prejemkov.

Kot je poudarila, pa je predsedstvo - stališče je usklajeno tudi s Pergamom - razmišljanje o dvigu prispevne stopnje vezalo na nekatere pogoje. Prvi je, da ni socialne kapice, kar pomeni, da ni zgornje meje prejemkov, od katerih se plačuje prispevke. Drugi pogoj je ohranitev skupščine in upravnega odbora ZZZS, tretji ohranitev univerzalne košarice pravic v ustreznem standardu. Kot še en pogoj pa je navedla ohranitev 80 odstotkov denarnega nadomestila tudi v primeru bolniške odsotnosti z dela več kot 12 mesecev.