STA novice / Poslanci z zeleno lučjo državni pomoči zaradi škode po šakalu

Novela zakona "upošteva vsa načela, na katerih temelji sedanja ureditev, med njimi so najpomembnejša ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva, trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb in izboljšanje habitatov prostoživečih živalskih vrst", je danes v DZ izpostavil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik.

Med poglavitnimi rešitvami je izpostavil ureditev prehodnega obdobja za poplačilo škode po šakalu. Potem ko je uredba o zavarovanju prostoživečih živalskih vrst šakala s 1. majem 2020 črtala s seznama zavarovanih živalskih vrst, bo ta odtlej lovna vrsta. Šakal se je v preteklosti številčno in prostorsko močno razširil, zato bo v prehodnem obdobju petih let za škodo, ki jo bo povzročal, odškodninsko odgovarjala država, in ne upravljavci lovišč.

Novela, tako državni sekretar, prinaša še nekatere manjše spremembe, "ki jasneje in nedvoumno določajo dosedanje določbe zakona ali pa pomenijo racionalizacijo postopkov".

Med njimi je jasna razmejitev pristojnosti ministrstva, ki lahko dovoli izredni poseg, in pristojnosti lovskega inšpektorja, ki odreja odstrel iz nujnih razlogov.

Poleg tega je predvidena dopolnitev priznavanja teoretičnega dela lovskega izpita. Kandidati gozdarskih šol bodo po novem morali opraviti delni izpit iz tistih vsebin, ki jih v okviru rednega izobraževanja še niso opravljali.

Predlogu novele se obeta široka podpora. Poslanci iz obeh polov so poudarili, da šakal zaradi prenamnožitve povzroča precej škode, zlasti na drobnici in tudi na perutnini. Ob tem verjamejo, da bo mogoče populacijo te živalske vrste ohraniti v okviru trajnostnega gospodarjenja.