STA novice / Zakonska predloga za omejitev delovanja vard končala zakonodajno pot

Predlog dopolnitve zakona o nadzoru državne meje in predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru so pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, ko ga je vodil še Boštjan Poklukar. Dopolnitev zakona o nadzoru državne meje bi prepovedala vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki je enako ali podobno policijskim nalogam pri nadzoru državne meje ali ovira policijo. Novela zakona o varstvu javnega reda in miru pa bi določila sankcije za nošenje imitacij orožja in uniform.

Članov parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predloga nista prepričala, s čimer je bila obravnava obeh predlogov končana 11. marca, danes pa je zaradi tako določene procedure sledila še predstavitev stališč poslanskih skupin na plenarni seji DZ.

Branko Grims iz SDS je opozoril, da se varde napačno označuje kot paravojaške enote, čeprav gre le za politično nastopaštvo. Prepričan je tudi, da tovrstno samorganiziranje ljudi zasleduje popolnoma legitimen cilj, to je pravico do samoobrambe. "Če namreč država ne poskrbi za varnost, potem imajo ljudje vso pravico, da zanjo poskrbijo sami," je dejal.

Igor Peček (LMŠ) je nasprotno menil, da varovanje državne meje ne more biti v pristojnosti vard, ampak je v izključni pristojnosti policije, ki je za to tudi ustrezno usposobljena in opremljena. Prav policija je po besedah Janje Sluga (SMC) že dokazala, da je sposobna nadzorovati mejo. "Tudi zato imamo v SMC ničelno toleranco do posameznikov in skupin, ki želijo prevzemati naloge v pristojnosti države," je dejala.

Predrag Baković (SD) je menil, da varde in njim podobne skupine predstavljajo resno grožnjo javni varnosti, hkrati pa vzbujajo nelagodje pri domačinih ob meji. "Prebivalci tamkajšnjega območja namreč točno vedo, kdo je tisti, ki po zakonu sme varovati državno mejo, to je policija in z njo tudi dobro sodelujejo," je dejal.

"V tem primeru ne moremo reči, da so varde tiste, ki strašijo prebivalstvo, je pa prebivalstva strah neorganiziranosti države. Dejstvo namreč je, da se po eni strani dovoljuje migrantom praktično vse, prepoveduje pa se državljanom, zato se varde krepijo," je nasprotno menil Zmago Jelinčič (SNS).

V DeSUS po besedah Roberta Polnarja podpirajo in bodo tudi v prihodnje podpirali napore, da se onemogoči organiziranje paravojaških skupin, po drugi strani pa tudi razumejo, zakaj prihaja do njih. "Vztrajno odklanjanje države, da se resno spoprime z ilegalnimi migracijami, destimulira in deprimira do te mere, da se je potrebno samoorganizirati in pri tem izkazovati nespregledljivo mero agresivnosti," je dejal.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se pokazala tudi različna mnenja o tem, ali trenutna zakonodaja morda že omogoča pregon vard. Nataša Sukič iz Levice je prepričana, da vse pravne podlage za pregon vard že obstajajo. "Če bi bila volja organov pregona preprečiti njihovo paradiranje ob meji, bi se to že zgodilo," je dejala.

"Praksa je pokazala, da je slovenska zakonodaja pri pregonu tovrstnih straž nepopolna. Takšna dejanja postanejo kazniva šele, ko neka oseba že opravi uradno dejanje, ne pa, ko z uporabo takega dejanja šele grozi ali ga nakazuje," je nasprotno menila Maša Kociper (SAB).

Blaž Pavlin iz NSi pa je prepričan, da bi se ob morebitnem sprejemu obeh predlogov postavilo več vprašanj, kot sta imela rešitev. "S predlaganima zakonoma smo tem skupinam sicer samo povečali medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo, problema nezakonitih migracij in pritiska na našo južno mejo pa nismo odpravili," je dodal.