STA novice / Pivčeva: DeSUS ne podpira predlaganih sprememb medijske zakonodaje (dopolnjeno)

Pivčeva je pojasnila, da so predlagane spremembe medijske zakonodaje po presoji strankine strokovne delovne skupine škodljive za javni servis Radiotelevizije Slovenija (RTVS), saj posegajo v finančno in programsko neodvisnost zavoda. "Posebej izpostavljeni so predvsem tisti členi novele zakona o medijih, ki RTV Slovenija nalagajo, da z izvršljivo odločbo nakazuje sredstva drugim medijem," je dodala.

"Omejevanje kvalitetnega javnega medijskega servisa je za DeSUS popolnoma nedopustno. Prav tako je skrajno problematično uvajanje novega načina presoje medijske koncentracije, ki na široko odpira vrata bodočim, morebitnim slamnatim lastnikom iz tujine. Takemu predlogu nasprotuje tudi agencija za varstvo konkurence," je dejala. Napovedala je, da se bo DeSUS uprl nekakovostni reformi medijske zakonodaje.

Pri tem se je Pivčeva zavzela za transparentno, strokovno in kakovostno reformo, ki bo tako upokojencem kot vsem ostalim v Sloveniji razvijala in ohranjala kvaliteten javni medijski servis in kakovostno novinarstvo. Po njenih besedah v DeSUS pričakujejo, da bodo spremembe zakonodaje bolj premišljene in domišljene, ter bodo zagotovile finančno neodvisnost, predvsem javnega servisa RTVS in Slovenske tiskovne agencije (STA).

"Vlada mora takoj pomagati medijem, še posebej lokalnim in regionalnim, ki se jim je letos zadržalo financiranje. V nasprotnem primeru bomo priča propadu več medijev in centralizaciji medijske krajine," je poudarila. Po njenih besedah mora proračunska postavka za sofinanciranje medijev ostati nespremenjena, medijem pa se mora zagotoviti že obljubljena in s pogodbo opredeljena sredstva, in to takoj.

Dodala je, da pa trenutnega stanja v slovenski medijski krajini vendarle ne smemo in ne moremo idealizirati. "Stari načini dela, preobsežno zaposlovanje in vse bolj notranja programsko politična delitev v medijih med 'naše in vaše' ali 'leve in desne' je pripeljala medije v položaj, ko se javnost vedno bolj izogiba sredinskemu, nevtralnemu mnenju in želi slišati odmeve na levi ali desni strani," je ocenila.

Ta nevarnost je po mnenju Pivčeve toliko večja za javni medijski servis. Dejala je, da bi se morali novinarji in uredniki upreti zoper ulično hujskaštvo, spodbujanje sovražnega govora in neupravičene diskretizacije. "Tako bi dodatno okrepili zaupanje naših državljanov v neodvisnost medijev," je dodala. Ocenila je tudi, da predlagane spremembe ožijo prostor za produkcijo regionalnih programov RTVS, v Kopru in Mariboru.

Sicer je ministrstvo za kulturo predlagalo novele štirih zakonov, in to zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, zakona o medijih, zakona o RTVS in zakona o STA. Javna razprava o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah se je medtem že končala, za ostale tri novele pa se bo sklenila 5. septembra. Sprva je ministrstvo načrtovalo zelo kratko razpravo, predvideno je bilo pet dni, kar pa je naletelo na nezadovoljstvo zainteresirane javnosti.

Najbolj odmevni predlog je sprememba razdeljevanja rtv-prispevka, in sicer bi tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenili za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z državnega zbora prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.