STA novice / Predlog za posvetovalni referendum o resoluciji razvoja Slovenske vojske brez podpore odbora

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 je v DZ vložila Levica. Prepričani so namreč, da je resolucija zgrešena in da vlada za načrte nima družbenega konsenza.

Kot je na današnji seji odbora v imenu predlagateljev dejal Miha Kordiš, gre za ambiciozen načrt vlade, ki je usmerjen predvsem v sodelovanje v okvirih zveze Nato in v nakupe novega orožja, "ki ga v resnici sploh ne potrebujemo". Skupni strošek novih izdatkov za vojsko do leta 2035 naj bi znašal 5,4 milijarde evrov, pri čemer resolucija po Kordiševih besedah navaja dolge nakupovalne sezname orožja in druge vojne tehnike.

Kot je ugotavljal, so ob tem vsi ti izdatki primarno namenjeni vzpostavljanju zmogljivosti za sodelovanje v operacijah zveze Nato, in sicer ne obrambi zavezništva, pač pa "uresničevanju geopolitičnih interesov centralnih držav pakta" ter stopnjevanju udeležbe slovenskih vojakov na oddaljenih kriznih žariščih. V Levici ob tem kot sporno izpostavljajo tudi, da resolucija predvideva ponovno uvajanje obveznega služenja vojaškega roka.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Lampret, ki je predstavil mnenje vlade, je poudaril, da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije, prav tako pa je v nasprotju z njenimi temeljnimi strateškimi dokumenti na področju obrambe in varnosti.

Referendum bi po njegovih besedah lahko negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske za odpravljanje nezadostnega stanja, ugotovljenega ob ocenjevanju njene pripravljenost. Zadrževanje resolucije pa lahko onemogoči konceptualno, funkcionalno, strukturno in zmogljivostno posodobitev Slovenske vojske ter korenito poseže v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva.

"Slovenska vojska ne sodeluje v nikakršnih okupatorskih misijah," je poudaril državni sekretar in dodal, da so vse misije, v katerih je Slovenska vojska sodelovala, imele mandat OZN. Glede očitkov o ponovnem uvajanju služenja vojaškega roka pa je pojasnil, da bodo v primeru nezadostnega zagotavljanja obsega stalne in rezervne sestave, če bo treba, "ponovno ocenili uvedbo znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti".

Sicer pa vlada po Lampretovih besedah ocenjuje, da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno, zavajajoče in izrazito politično obarvano.

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je opozorila, da se pri posvetovalnem referendumu volivci izjasnijo o posameznem vprašanju, torej vsebini, in ne o pravnem aktu, zato mora biti referendumsko vprašanje tudi tako koncipirano. Z dopolnilom, ki ga je vložila Levica, se po oceni službe to ustrezno popravlja.

V poslanski razpravi sta se oglasila Jožef Lenart (SDS), ki je napovedal glasovanje proti predlogu za razpis referenduma, ter Marko Bandelli (SAB), ki je pojasnil, da se bodo v SAB vzdržali.

Lenart je dejal, da želi vlada vrniti Slovensko vojsko v neke normalne evropsko primerljive okvirje, pri čemer se mu zdi, da se "z veliko lahkoto" predlaga referendum o tako ključnih zadevah, kot so Slovenska vojska in varnost države. Bandelli je pojasnil, da v referendumu ne vidijo dodane vrednosti za državo, se je pa spraševal, če je v tem trenutku res potrebno sprejeti tako bogato resolucijo.