STA novice / DZ podprl združljivost funkcij poslancev manjšin

Doslej veljavne določbe zakona o poslancih namreč opredeljuje nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi, zaradi česar je upravno sodišče presodilo, da funkcija poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha ni združljiva z dejavnostjo zastopanja v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti, kot je pred tem ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Kot je pojasnila predlagateljica dopolnitve zakona Janja Sluga (Svoboda), gre pri predlogu dopolnitev za pozitivno diskriminacijo, saj pripadniki narodnih manjšin uživajo dvojno volilno pravico. "Po mojem trdnem prepričanju nikoli ni bil namen zakonodajalca, da pripadnikom narodne skupnosti jemlje te pravice, ki jih zagotavlja ustava," je dejala.

Navedla je, da se te pravice po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ in ministrstva za pravosodje medsebojno ne izključujejo, pač pa se dopolnjujejo in nadgrajujejo. V konflikt interesov oseba pride, ko opravlja dve ali več različnih funkcij, ki sta si med seboj po interesih v konfliktu, manjšinski predstavniki pa tako v DZ kot tudi v predstavništvih lokalne skupnosti zasledujejo popolnoma iste interese, je prepričana.

Predlog dopolnitve sta podprla poslanca narodnih skupnosti, brez njunega soglasja sicer zakon ne bi mogel biti sprejet. "Gre za povezovanje interesov znotraj narodnih skupnosti in to na vertikalni ravni," je pojasnil Felice Žiža.

V imenu poslanske skupine Svoboda je tudi Dejan Suč izpostavil, da gre za neločljivo povezane interese, ki po naravi in namenu ne morejo biti v medsebojnem nasprotju.

Dopolnitev so prav tako podprli v poslanski skupini SDS. Alenka Jeraj je izpostavila posebno pravno varstvo, po katerem se pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti zagotavljajo tudi posebne pravice, ki varujejo njihovo manjšinsko identiteto. Spomnila je, da je bilo na mandatno-volilni komisiji DZ sprejeto dopolnilo, po katerem je tudi funkcija poslanca, izvoljena z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti.

Predlagane dopolnitve zakona o poslancih pa niso podprli v Levici. Kot je poudaril Milan Jakopovič, gre za nevarno argumentacijo, s katero sicer želijo narediti uslugo poslancem narodnosti. "V Levici smo prepričani, da se takih kravjih kupčij ne sme početi," je dejal. Po njihovem mnenju "taki manevri odpirajo pandorino skrinjico na področju nezdružljivosti funkcij, ki jih ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije kot sistemski zakon". "Govorimo o tisočerih interesih, ki so se in se bodo pojavljali v prihodnje," je pojasnil. V Levici menijo, da je na področju integritete in preprečevanja korupcije treba narediti marsikatero spremembo, a si je za to treba vzeti čas in to urediti v sistemskem zakonu.

Tudi Bojana Muršič je v imenu poslanske skupine SD pojasnila, da zakonskega predloga ne morejo podpreti. "Nezdružljivost funkcije daje ustrezen videz nepristranskosti in neodvisnosti," je dejala. Pojasnila je, da v SD razumejo in spoštujejo poseben položaj in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki varujejo njihovo manjšinsko identiteto, opozarjajo pa na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki zakonskemu predlogu nasprotuje. Dodatno zmedo po njenih besedah ustvarja tudi razpršenost zakonskih določb o nezdružljivosti funkcij. "Nezdružljivost funkcij bi morala biti urejena v enem zakonu, sistematično, v zakonu pa bi moralo biti jasno zapisano tudi, kateri organ je pristojen za ugotavljanje nezdružljivosti," je še dodala. Zakonske spremembe tega področja pa bi se morale po njenih besedah pripravljati tudi v dialogu s KPK.

V poslanski skupini NSi stališča niso predstavili, pri glasovanju pa so bili proti.