STA novice / Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva brez soglasja socialnih partnerjev

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je na novinarski konferenci po seji ESS dejal, da so izjemno zadovoljni, da so predlog pripeljali čez ESS. "Kar pomeni, da je dobil zeleno luč, da gre naprej na obravnavo najprej na vlado in potem v DZ," je povedal.

Dodal je, da bodo po sprejemu zakona lahko intenzivirali delo, ki je nujno potrebno, da celovito digitalizirajo zdravstveni sistem. Gre za nadgradnjo obstoječih centralnih registrov pacientov, ki se bodo preimenovali v centralni elektronski zdravstveni zapis. Po njegovih besedah bo zakon izboljšal učinkovitost in dostopnost do podatkov, ključni deležniki v zdravstvu pa bodo do podatkov lahko dostopali, ko bo to potrebno.

Dodal je, da je tudi digitalizacija zdravstva vezana na načrt za okrevanje in odpornost, kjer so področju namenjena zajetna sredstva. "Tako bo sprejetje tega zakona podlaga za to, da ta sredstva učinkovito črpamo," je povedal.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poudaril, da zelena luč ne pomeni soglasja socialnih partnerjev, saj ga predlog ni dobil. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je dodal, da so se strinjali, da je digitalizacija zdravstva v Sloveniji potrebna, a da so sindikati in delodajalci opozorili na opozorila informacijske pooblaščenke o varstvu osebnih podatkov.

Počivavšek je dodal, da so na sindikalni strani ves čas opozarjali tudi na problematično rešitev glede ustanovitve gospodarske družbe, ki je bila na začetku mišljena kot upravljavec, sedaj pa kot obdelovalec osebnih podatkov. "Hkrati smo pozvali ministrstvo za zdravje, da postori vse, kar je mogoče, da se prepreči zloraba osebnih podatkov," je dejal.

Ministrstvo so pozvali tudi, naj vsak dan spremlja razvoj varstva osebnih podatkov, je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar. Pričakujejo še, da bo ob vsakokratni spremembi varstvo osebnih podatkov, ob varnosti in zdravju ljudi, na prvem mestu. "V Sloveniji ni uporabnika, ki si ne želi, da bi enostavnejše dostopal do vseh potrebnih storitev, ki pa so povezane z digitalizacijo. Ob tem se zavedamo varnosti osebnih podatkov in tukaj trčita dva svetova, zdravstvo in varstvo osebnih podatkov," je ponazoril.

Kordež je dejal, da so se poskušali približati mnenju informacijske pooblaščenke, a da so ostali bolj na strani medicinske stroke, vseeno pa se strinjajo, da je treba zdravstvene podatke v največji možni meri zaščititi. "Treba je jasno povedati, da so že danes vsi podatki zaščiteni in da se bosta zaščita in varnost zgolj še povečevala," je prepričan. Že zdaj namreč obstaja sledljivost, kdo dostopa do katerih podatkov.

Po zakonu bo podatke obdelovalo javno podjetje v državni lasti, ki torej ne bo javna agencija. Po spremenjenem predlogu družba ne bo samostojno odločala o informacijskih rešitvah, ampak jih bo vzpostavljala po navodilu upravljavcev posameznih registrov, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti.

V. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Teja Batagelj pa je v izjavi za STA po seji ESS pojasnila, da bo novo podjetje le pogodbeni obdelovalec podatkov, kar pomeni, da ne bo samostojno odločalo o namenu obdelave osebnih podatkov. Z največjim registrom, torej centralnim elektronskim zdravstvenim zapisom, bodo soupravljali Nacionalni inštitut za javno zdravje in izvajalci zdravstvene dejavnosti, z registrom raka pa denimo ljubljanski onkološki inštitut.

Za namen komunikacije med upravljavci registrov in novim podjetjem bodo ustanovili koordinacijski odbor. Vsi sistemi in registri bodo ob sprejetju zakona uporabljali enotno platformo in del podatkov pridobili iz centralnega registra, del pa iz podatkov, ki jih vodijo za svoje namene.

Predlog zakona so sicer v zadnjih mesecih nekoliko spremenili. Ob tem da bo novonastala družba le pogodbeni obdelovalec podatkov in da bo delala izključno po navodilih upravljavcev, so spremenili tudi njeno financiranje. Po novem naj bi bila financirana iz proračuna in ne iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot je bilo predvideno sprva.

Prvotni predlog je predvidel premestitev IT kadrov iz zdravstvenih zavodov na novo podjetje, česar zdaj ne predvideva več. Ob tem bodo za lokalne sisteme pri izvajalcih še naprej skrbeli izvajalci sami, podjetje pa bo prevzela skrb za centralne rešitve, "ki jih bo enotno ponujala vsem zavodom", je še pojasnila Batagelj.

Na ESS so danes sicer uskladili tudi predlog novele zakona o socialnem varstvu.