STA novice / Udeleženci okrogle mize opozorili na nepotrebno poplavo predpisov

Po mnenju nekdanjega sodnika ustavnega in vrhovnega sodišča Jana Zobca hipertrofija izraža prepričanje v vsemogočnost države ter nezaupanje v posameznike in delovanje sodišč.

Dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Miro Cerar meni, da zakonodajna hipertrofija kot nepotrebna poplava predpisov prispeva k poglabljanju družbe nadzora. Kot je dejal, civilno družbo "spravi v pretirano uokvirjen sistem, kjer ne morejo tako svobodno dihati, kot bi bilo za demokratično družbo dobro". Posamezniki s popolno regulacijo tudi izgubljajo polje, v katerem bi morali prevzemati odgovornost.

Ključni razlog za zakonodajno hipertrofijo, ki narašča, je po mnenju Cerarja nezmožnost slovenske politike, da vzpostavi kontinuiteto. "Vsaka vlada odkriva svet na novo in predlaga nove rešitve," je povedal Cerar, sicer tudi nekdanji premier. Takšna je tudi zdajšnja situacija, kjer sta dva skrajna pola.

Poleg tega je na ravni vlade, ki pripravlja največ predpisov, fevdalizem ministrstev, je ocenil. Vsako ministrstvo je svet zase in se z drugimi ne usklajuje, kar po besedah Cerarja dostikrat vodi v neusklajeno, tudi slabo pripravljeno zakonodajo.

Hitenje s postopki v DZ pa je postalo "rak rana". Količina izrednih sej in nujnih postopkov je presegla vso mejo, je bil kritičen Cerar. Na vse to pa dodatno vpliva kompleksnost družbe, prepletena s tehnologijo, pa tudi zahtevami evropske zakonodaje.

Svoje odigra še pomanjkanje dobrih kadrov, ki bi se zavedali te problematike in ki bi bili sposobni prispevati k dobri zakonodaji. Kot je dejal Cerar, "je kriterij naši-vaši prevladal povsod, kar je zelo slab znak za družbo, še posebno za mlade, ki želijo prodreti z znanjem, pa na koncu ugotovijo, da to ne bo mogoče, če niso na pravi strani".

Tudi odvetnik in partner v pisarni Senica & partnerji Matija Urankar in direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenija Boštjan Udovič sta se strinjala, da je v Sloveniji poplava predpisov.

Udovič je spomnil na vrsto po njegovih besedah čudnih zakonodajnih postopkov, pri čemer je izpostavil številne spremembe stanovanjskega zakona. Kot je dejal, so se pripravljavci zakonov včasih bolj zanašali na akademsko stroko in gospodarske poznavalce. Želi si več usklajevanja pred fazo sprejemanja zakonodaje. Težavno pa se mu zdi, da se gospodarstvu ne zaupa in se ga posledično ne upošteva.

Odvetnik Urankar vidi temeljni problem v brezbrižnosti in nezaupanju med institucijami. "Sodišču se v resnici ne pusti, da prediha zakone, da jih z interpretacijo usmeri," je povedal Urankar.

Zaradi tega imajo odvetniki velik problem pri svetovanju strankam. "Vedno znova in znova se moramo ukvarjati z istimi vprašanji, namesto da bi nadgrajevali že obstoječo sodno prakso," je opozoril.

Cerar je pri rešitvah za obstoječe stanje predlagal spreminjanje poslovnika DZ, s čimer bi bistveno bolj omejili nujne postopke v DZ. Slovenska politika namreč po njegovem mnenju ni sposobna razviti politične kulture za zmanjševanje zakonodajne hipertrofije in sprejemanja nekakovostne zakonodaje.

Tudi če bi naredili analizo učinkov zakonodaje, tega nihče ne bi upošteval. "Pridejo novi pričevalci, ki ignorirajo stroko, ki ignorirajo take učinke. Pomembno jim je samo, da populistično zadovoljijo neke ciljne skupine med volivci," je poudaril.