STA novice / Neupravičenost dedičev do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu neustavna

Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Kot je ustavno sodišče danes objavilo na svojih spletnih straneh, je bilo pri tem bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom.

Tako dejansko ne morejo dedovati terjatve za povračilo nepremoženjske škode, četudi so upravičenci (še v času življenja ali posthumno) pridobili mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, vendar pa pred svojo smrtjo niso začeli postopka pred omenjeno komisijo. Do dedovanja terjatve za povračilo nepremoženjske škode naj bi bili v skladu z izpodbijano zakonsko ureditvijo namreč upravičeni le dediči po upravičencih, ki so še sami začeli odškodninski postopek.

Kot je navedlo ustavno sodišče, je v polju proste presoje zakonodajalca, ali bo nekemu upravičenju te vrste priznal premoženjsko naravo in podedljivost. Vendar pa pri sprejetju te odločitve ne sme nerazumno neenako obravnavati dedičev oškodovancev (upravičencev), ki so v enakem položaju.

Dediči oškodovancev, ki so umrli med postopkom za pridobitev mnenja o verifikaciji (mnenje pa jim je bilo izdano po njihovi smrti) oziroma po pridobitvi navedenega mnenja, vendar pred vložitvijo vloge za odškodnino pri medresorski komisiji, so po presoji ustavnega sodišča v enakem položaju glede vprašanja podedljivosti terjatev kot dediči oškodovancev, ki so pridobili mnenje o verifikaciji in nato umrli po vložitvi vloge za odškodnino pri komisiji.

Za sklep o enakosti položajev dedičev so bistvene okoliščine glede tega, kdaj je zapustnik utrpel nepremoženjsko škodo in kdaj je izrazil voljo, da zadoščenje dobi v obliki denarne odškodnine. Ustavno sodišče je pritrdilo, da oškodovanec voljo, da želi zaradi zmanjšanja življenjskih funkcij prejeti denarno odškodnino, jasno izrazi z vložitvijo zahteve za pridobitev mnenja o verifikaciji. To mnenje je namreč namenjeno izključno postopku za izplačilo odškodnine po izpodbijanem zakonu in eden od pogojev za izplačilo.

Po mnenju ustavnega sodišča za sporno razlikovanje očitno ni razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave pravnih razmerij iz zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. Poleg tega sporna ureditev povzroči, da postane podedljivost terjatev za poravnavo nepremoženjske škode odvisna od nepredvidljivih in naključnih okoliščin, na primer trajanja postopka pred medresorsko komisijo, na katere niti oškodovanec niti dediči pretežno ne morejo vplivati.