STA novice / V EU dogovor o prenovi azilnih postopkov in seznamu varnih tretjih držav (dopolnjeno)

Koncept varne tretje države članicam EU omogoča zavrnitev prošnje za azil kot neutemeljene, če je prosilec zaprosil in prejel mednarodno zaščito v nečlanici unije, ki velja za varno zanj.

Prosilce za azil bodo odslej lahko poslali v države nečlanice EU, ki veljajo za varne, tudi če ti nimajo nobene predhodne povezave s to državo. Povezave, kot so denimo družinske vezi ali predhodno daljše bivanje v tej državi, so bile doslej eden od obveznih pogojev.

Članice EU bodo s tretjimi državami lahko sklenile sporazume o obravnavi prošenj za azil na njihovem ozemlju, torej izven unije.

Uporaba koncepta varne tretje države bo omogočena tudi, če je prosilec za azil prečkal tretjo državo, preden je prispel v EU.

Obenem prosilec v primeru pritožbe na odločitev o zavrnitvi prošnje ne bi imel več avtomatično pravice, da v času obravnave pritožbe ostane na ozemlju EU.

Pogajalci so dosegli tudi dogovor glede seznama varnih držav izvora, ki bo prvič veljal na ravni EU. Na njem so se znašli Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Kosovo, Indija, Maroko in Tunizija. Komisija bo spremljala razvoj razmer v vsaki od držav in sproti posodabljala kriterije, seznam pa bi lahko v prihodnosti še razširili.

V skladu z lani sprejetim evropskim paktom o migracijah in azilu bodo morale članice prošnje prosilcev iz varnih izvornih držav obravnavati po pospešenem postopku.

Države članice EU bodo ob tem še vedno imele možnost, da ob upoštevanju določenih omejitev na nacionalni ravni določijo dodatne varne države izvora, kandidatke za članstvo v EU pa se bodo štele kot varne za svoje državljane.

Danski minister za priseljevanje in integracijo Rasmus Stoklund je ob tem izpostavil, da je Svetu EU med danskim predsedovanjem uspelo v rekordnem času revidirati koncept varne tretje države, "ki bo državam članicam omogočil, da s temi državami sklenejo sporazume o obravnavanju prošenj za azil zunaj Evrope".

Poročevalka Evropskega parlamenta Lena Düpont pa je poudarila, da so državam članicam s spremembami zagotovili fleksibilnost. "Želimo zagotoviti, da bo zaščita zagotovljena, ko je potrebno, vendar ne avtomatično znotraj EU, če je mogoče varno in učinkovito zaščito zagotoviti drugje," je dejala.

Nova uredba bo nadomestila direktivo o vračanju iz leta 2008. Uporabljati se bo začela takrat kot uredba o azilnih postopkih, to je 12. junija 2026. Evropska komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in držav članic, zato je marca letos predstavila nov predlog.