STA novice / Odbor DZ s podporo zakonu o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije

Kot je v imenu predlagateljev izpostavil poslanec SD Jurij Lep, želijo z zakonom doseči večjo učinkovitost in bolj smotrno izvajanje izbranih upravnih nalog, hkrati pa razbremeniti poslovne procese na upravnih enotah. Med cilji zakona je tudi širitev mreže dostopnosti do državnih okenc, saj ima Pošta Slovenije 286 poslovalnic in predstavlja zelo gosto in uporabnikom zelo bližnjo infrastrukturo.

"Ključna prednost predloga zakona je, da država ne ukinja upravnih enot in ne umika njihovih pristojnosti, ampak sistemu dodaja dodatno kapaciteto za opravljanje enostavnejših nalog. Upravne enote bodo iste naloge izvajale še naprej, kar pomeni, da gre za sočasno izvajanje in večjo fleksibilnost samega sistema," je poudaril Lep in dodal, da se bodo storitve na Pošti izvajale tudi po primerljivih cenah.

Med konkretnimi nalogami je izpostavil prenos izvajanja prijav na praktični in teoretični del vozniškega izpita in povezane postopke, postopkov v zvezi z osebnim in dopolnilnim delom, sprejem vlog in preverjanje istovetnosti pri izdaji sredstev elektronske identifikacije ter pri kvalificiranih potrdilih. V naslednji fazi bi Pošta prevzela tudi naloge svetovanja in podpore državljanom pri osnovni uporabi digitalnih javnih storitev.

Sistem bo po Lepovih pojasnilih deloval na podlagi podzakonskih aktov in pogodbenih razmerij, kjer se bodo konkretneje uredili normativi, obseg storitev, način plačila in operativni procesi. "Plačilo bo vezano na dejansko opravljanje storitev po normativih, pavšalni zneski niso predvideni in ne pridejo v poštev," je dodal.

Da sprejem zakona ne bo v ničemer vplival na dodatne obveznosti državljanov, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. "S širitvijo te mreže jim bo samo omogočil večjo dostopnost, še posebej v krajih, kjer ni upravnih enot. V manjši meri se posledično lahko predvideva tudi ciljna razbremenitev nekaterih poslovnih procesov na samih upravnih enotah," je dejal.

Podporo zakonodajnemu predlogu sta izrazila tudi državna sektretarja na ministrstvih za digitalno preobrazbo in za infrastrukturo Miroslav Kranjc in Andrej Rajh.

Da je predlagani zakon dober, potreben in z vidika ohranjanja mreže poštnih poslovalnic koristen, v Slovenski zvezi sindikatov - Alternativi, ki v pretežni meri združuje sindikate v podjetjih v delni ali večinski lasti države.

Ob tem pa je treba, kot je opozoril njihov predsednik Zdenko Lorber, nujno nasloviti še problem neustrezno urejenega financiranja univerzalne poštne storitve, brez katerega nobena širitev nalog na Pošti Slovenije ne more biti dolgoročno vzdržna.

"Sistem, ki temelji na kompenzacijskem skladu, se v praksi ni izkazal za učinkovitega in ne zagotavlja stabilnega financiranja poštne mreže. Posledica tega je stalni pritisk na zmanjševanje stroškov, zapiranje poslovalnic in iskanje rešitev, ki slabšajo dostopnost storitev za prebivalce, zlasti na ruralnih območjih," je poudaril Lorber.

Ta usmeritev se po njegovih besedah dodatno potrjuje tudi v spremembah splošnega akta, ki jih je nedavno sprejela Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ter gredo v v smer znižanja kakovosti poštnih storitev ter relativizacije standardov univerzalne poštne storitve.

"Namesto da bi država zagotovila financiranje javne storitve, se razprava vse pogosteje preusmerja v zniževanje kakovosti, zmanjševanje števila dostav in nadomeščanje klasičnih poštnih poslovalnic z mobilnimi rešitvami," je bil kritičen. Naj politika čim prej reši te težave, je pozvala tudi predstavnica Sindikata poštnih delavcev Dijana Kos.

Da je predlog zakona dober korak v smeri iskanja rešitev za ohranitev dostopnosti do storitev po državi, so ocenili v Skupnosti občin Slovenije.

Naklonjenost rešitvam iz predloga zakona so v razpravi izrazili tudi koalicijski poslanci, medtem ko opozicijski v razpravi niso sodelovali. Po navedbah Darka Kranjca iz Svobode bo treba v prihodnje na Pošti Slovenije vzpostaviti tudi sistem usposabljanja kadrov za izvajanje dodatnih storitev, pozval pa je tudi k ustreznemu ovrednotenju nalog Pošte Slovenije v okviru univerzalne poštne storitve.

Da bo predlog zakona, ki razširja krog izvajalcev upravnih nalog z javnim pooblastilom, prispeval k bolj dostopni, učinkoviti in vključujoči javni upravi, pa je dejala poslanka Mojca Šetinc Pašek iz SD. Obenem pa opozorila na omejenost javnega pooblastila ter zagotovitev varstva podatkov in nadzor nad opravljanjem storitev s strani Pošte Slovenije.

Pomisleke v zvezi z neposredno podelitvijo javnega pooblastila Pošti Slovenije, ki je zasebni subjekt, je medtem izrazila zakonodajno-pravna služba DZ.

Odbor je koalicijska dopolnila in predlog zakona podprl brez glasu proti.