STA novice / DZ sprejel nov zakon o bančništvu

Zakon po zagotovilih ministrstva za finance ohranja ključne rešitve iz prejšnjega zakona, med drugim pogoje za ustanovitev bank, razmejitev bančnih in finančnih storitev, vlogo banke Slovenije kot nadzornega organa v bančnem sektorju, pravila notranjega upravljanja ter odgovornost uprave in nadzornega sveta bank.

Družbe iz tretjih držav, ki bodo želele opravljati osnovne bančne storitve v EU, bodo morale v državi članici ustanoviti podružnico in pridobiti dovoljenje. Če bo skupina iz tretje države presegla 40 milijard evrov sredstev v EU ali 10 milijard evrov v eni članici, bodo lahko pristojni organi zahtevali, da podružnice pridobijo dovoljenje kot podrejene institucije.

Zakon prinaša večja pooblastila Banke Slovenije za ukrepanje v primeru kršitev bonitetnih zahtev, pri čemer so predvidene med drugim sorazmerne in odvračilne upravne kazni ter periodične denarne kazni.

Uvajajo se zahteve za sistematično upravljanje okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, in sicer bodo morale banke ocenjevati usklajenost svojih portfeljev s cilji EU glede podnebne nevtralnosti in pripraviti načrte za obvladovanje teh tveganj.

Člani sveta Banke Slovenije in zaposleni v centralni banki bodo morali pred nastopom funkcije oz. zaposlitve in nato najmanj enkrat letno predložiti izjavo glede informacij, ki bi lahko pomenile nasprotje interesov, npr. glede imetništva delnic, obveznic, vzajemnih skladov.

Uvaja se nadzor Banke Slovenije nad izpostavljenostmi bank do kriptosredstev in nad pomembnimi posli, kot so združitve, delitve in pridobitve deležev s strani bank, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov.

Bolj jasno so opredeljeni pogoji za člane sveta Banke Slovenije glede izobrazbe, izkušenj, kazenske neobremenjenosti in osebnostne primernosti, predvidoma bo uvedena zahteva po ustrezni strokovni sestavi in raznolikosti sveta ter omejitev, da bo lahko član sveta funkcijo opravljal skupaj največ 14 let.

Novosti, ki niso vezane na prenos direktive, so uvedba sistema odobritve namesto dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, elektronski dostop do podatkov iz centralnega registra prebivalstva za pooblaščene osebe Banke Slovenije ter nova pravila glede možnega preoblikovanja hranilnice v banko in kapitala za obvladovanje tveganj pri ustanovitvi banke.

Uskladitev s spremembo evropske direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij bi morala biti po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Nikoline Prah izvedena do 11. januarja. Zaradi kompleksnosti tematike in dejstva, da prenosa ni bilo mogoče urediti z novelo, so se soočali s časovno stisko, kar je bil tudi razlog za predlagano obravnavo zakona po nujnem postopku, je pojasnila.

"Če predloga ne bi obravnavali na tej seji in bi do obravnave prišlo šele v drugi polovici leta, bi to pomenilo zamudo pri prenosu direktive, obdobje pravne negotovosti za bančni sektor ter avtomatični začetek postopka pred Evropsko komisijo zaradi kršitve obveznosti," je pred današnjim glasovanjem povedala Andreja Živic iz Svobode.

Soniboj Knežak iz SD pa je izpostavil, da so veseli, da novo zakonsko besedilo ohranja pravico zaposlenih do zastopanosti v upravnih organih bank. "Pred desetletjem jim je bila odvzeta, zato so si jo morali delavci priboriti nazaj pred ustavnim sodiščem. Ta zakon njihovo pravico nedvoumno ohranja tudi v dejavnosti bančništva," je dodal.