STA novice / DZ v četrtek na izredni seji o normirancih in nenujnih reševalnih prevozih

Predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so ga vložili poslanci koalicije, predvideva prilagoditev pogojev za ponovni vstop v sistem obdavčitve podjetnikov na podlagi normiranih odhodkov.

Medtem ko nedavno sprejeti zakon določa, da lahko samostojni podjetniki v sistem ponovno vstopijo po petih letih, bi se po predlogu lahko v sistem vrnili, če pred tem v dveh zaporednih davčnih letih skupaj v povprečju ne bi presegli siceršnjega letnega praga prihodkov, določenega za vstop v sistem normirancev. Za t. i. polne normirance je ta prag pri 120.000 evrih, za popoldanske pri 50.000 evrih. Za tiste, ki ne sodijo v nobeno od teh dveh kategorij, so predlagatelji dodali še novo kategorijo s pragom letnih prihodkov 85.000 evrov.

Predlog novele je sprva predvideval tudi spremembo glede določanja osnove za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov - zavarovalna osnova bi se določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj - a je koalicija ta določila iz predloga novele umaknila.

Predlog novele zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga vložili poslanci koalicije, prinaša možnost, da javni zdravstveni zavodi do konca leta sklepajo pogodbe z zasebnimi izvajalci nenujnih reševalnih prevozov. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti takšne pogodbe po 21. maju namreč ne bodo več mogoče.

Po predlogu novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki so ga vložili poslanci Svobode in SD, se pri delodajalcih v mednarodnem cestnem prevozu kršitve glede delovnega časa ne bi več upoštevale kot pogoj za izdajo potrdila A1. To potrdilo je administrativni dokaz, da je voznik socialno zavarovan v Sloveniji, kadar opravlja delo v tujini. V poslanski skupini Svoboda so ob vložitvi predloga dejali, da veljavna ureditev - po kateri je lahko že posamezna kršitev pravil o delovnem času, predvsem glede odmora, pomenila izgubo možnosti pridobitve potrdila A1 - predstavlja nesorazmerno administrativno oviro za slovenske prevoznike in dvojno sankcijo, ki slovenskim podjetjem zmanjšuje konkurenčnost v primerjavi s prevozniki iz drugih držav.

Predlog novele zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je v postopku s podpisi poslancev Levice, med drugim predvideva odpravo sedanjega praga najmanj 50 zaposlenih za uporabo določb zakona pri samostojnih podjetnikih, razširitev delavskega soupravljanja tudi na podružnice tujih podjetij ter na gospodarske zbornice in gospodarska interesna združenja, če imajo status delodajalca, in spremembo, da bi se v podjetjih z več kot 1000 zaposlenimi svet delavcev povečal za enega člana na vsakih 500 dodatnih delavcev (sedaj za dva člana na vsakih 1000 novih zaposlenih).

Poleg tega bi mandat članov svetov delavcev podaljšali s štirih na pet let, uvedli institut podaljšanja mandata, če volitev zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti, poenostavili in modernizirali naj bi volilne postopke za svete delavcev, natančneje bi opredelili nedopustna ravnanja delodajalca do sveta delavcev, prenovili bi področje financiranja delovanja svetov delavcev, sodelovanje delavcev v organih vodenja in nadzora bi uredili tudi v zavodih, v družbah z omejeno odgovornostjo bi bilo mogoče vzpostaviti funkcijo delavskega direktorja, okrepila bi se med drugim tudi vloga svetov delavcev na področju zdravja in varnosti pri delu.

S predlogom novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih pa želijo poslanci Levice zagotoviti enako število prostih dni vsako leto, in sicer predlagajo, da se prost dan prenese na naslednji delovni dan, če praznik pade na soboto ali nedeljo.

Ni pa kolegij predsednice DZ potrdil predloga, da bi na izredni seji obravnavali tudi predlog novele zakona o varstvu okolja. Z njim želijo pomurski poslanci Sara Žibrat in Darko Krajnc (Svoboda) ter Damijan Bezjak Zrim (SD) odpraviti pravne vrzeli, zaradi katerih upravljavec kompostarne v Ceršaku že desetletje obratuje po nižjih okoljskih standardih, kot to določa evropska direktiva. Po predlogu bi zakon uvedel nov hujši prekršek za upravljavce obstoječih naprav, ki povzročajo večje obremenitve okolja, a niso pridobili novega okoljevarstvenega dovoljenja. Obenem bi uvedel dokončni dvoletni rok, v katerem bi moral upravljavec pridobiti novo dovoljenje, sicer bi mu obstoječe prenehalo.