STA novice / V opoziciji podpora zahtevi za ustavno presojo odvzema volilne pravice več kot 100.000 prebivalcem (tabela)

V SD so že v ponedeljek napovedali, da bodo, če bodo spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi se državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema volilna pravica na lokalnih volitvah, uveljavljene, vložili pobudo za ustavno presojo zakona. Prepričani so namreč, da zakon predstavlja ustavnopravno sporen poseg v pridobljene pravice.

Prvak SD Matjaž Han je danes tako dejal, da imajo besedilo "že napisano", pri njem so jim med drugim pomagali ustavni pravniki, v podpis pa ga bodo ponudili tudi Levici in Vesni ter Svobodi. Tudi sam je ocenil, da bi bila pot na ustavno sodišče bistveno lažja rešitev, da bi zakon ustavili, saj ocenjuje, da bodo "vse referendume težko dobili".

Prepričan je, da je v ozadju sprejete novele "neka matematika, ki pa se seveda ne bo izšla". Kot je dejal, je namreč dobil informacijo, da gre za računico, da bodo s tem onemogočili Zoranu Jankoviću, da bi bil vnovič izvoljen za župana Ljubljane, do česar je kritičen.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi se je obregnil ob ravnanje SD, češ da je "šla ena stranka v klasično zgodbo tega, kako je pomembno, kdo je prvi". "Ni pomembno, kdo je prvi, pomembno je, da ta zakon na koncu ne bo veljal. Tako da bomo v združeni opoziciji, tudi če eni malo skačejo, naredili vse, kar je v naši moči, da ta zakon ne bo veljal in bo vložena tudi ustavna presoja," je bil jasen.

Ob tem pa je ocenil, da "je s tem, ko je v DZ vloženih 2500 podpisov za začetek referendumskih postopkov o zakonu, zgodba veljanja tega zakona za tokratne lokalne volitve zaključena".

Pobudo predsednice za vložitev zahteve za ustavno presojo je danes v izjavi znova podprl tudi sokoordinator Levice Luka Mesec.

Tudi on sicer ocenjuje, da morda inflacija referendumov ni prava pot, ampak da je treba referendum "kot najpomembnejši izraz ljudske volje, ki nam ga poleg volitev omogoča naša ustava, uporabljati takrat, ko je to res absolutno nujno", potencialno neustavne rešitve pa predati v presojo ustavnemu sodišču.

Presoja ustavnega sodišča je sicer možna šele, če bo zakon uveljavljen. Trenutno njegovo uveljavitev ustavlja referendumski postopek, saj so v ponedeljek pobudniki referenduma v DZ predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka. Potrebovali bi jih sicer najmanj 2500, za razpis pa bodo morali zbrati 40.000 podpisov. Optimistični so, da s tem ne bodo imeli težav.

Pobuda je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, drugopodpisani pa Jure Gombač.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz evidence volilne pravice, bi imelo na dan lokalnih volitev, ki bodo 15. novembra, volilno pravico 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav, s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji in polnoletnih na dan glasovanja. Ob tem na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da gre za podatek, ki se dnevno spreminja.

STA objavlja podatke o številu državljanov tretjih držav, ki bi z uveljavitvijo novele izgubili volilno pravico, po občinah za največjih 20 občin.

Ime občine   število
----------------------
Ljubljana      21938
Maribor         9025
Celje           4053
Koper           3854
Kranj           3792
Velenje         3023
Novo mesto      2618
Jesenice        2167
Domžale         1941
Nova Gorica     1915
Kamnik          1440
Izola           1437
Grosuplje       1385
Krško           1361
Postojna        1286
Piran           1220
Žalec           1101
Vrhnika         1096
Ptuj            1074
Sežana          1050

vir: MNZ