STA novice / Ustavno sodišče: Tudi istospolne partnerje je treba šteti kot družinske člane prosilcev za mednarodno zaščito

Omenjeni odstavek sicer ne velja več, saj so ga že ustrezno spremenili decembra 2013, marca letos pa je DZ sprejel tudi nov zakon, ki to problematiko prav tako ureja tako, kot je zdaj kot ustrezno navedlo ustavno sodišče. Kljub temu je ustavno sodišče o njem odločalo, saj so razveljavljeni odstavek uporabili v eni izmed sodb vrhovnega sodišča, ki so jo ustavni sodniki zdaj prav tako razveljavili.

Enemu izmed prosilcev za azil, ki ga zastopa Matevž Krivic, v postopku pred ministrstvom za notranje zadeve, upravnim sodiščem in vrhovnim sodišče namreč niso priznali statusa družinskega člana istospolne osebe, sicer prosilca za azil. Sporni zakon med osebami, ki jih je mogoče šteti kot družinskega člana prosilca za azil, namreč ni navajal njegovega istospolnega partnerja.

Ustava po navedbah ustavnega sodišča določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Hkrati ustava govori o varovanju družine in spoštovanju družinskega življenja.

Po mnenju ustavnih sodnikov ni dvoma, da se lahko tudi med osebami, ki živijo v istospolnem partnerstvu, oblikuje življenjska skupnost, ki je v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo kot primarna družina. Osebe, ki živijo v istospolnem partnerstvu, so tako kot osebe, ki živijo v heteroseksualnem partnerstvu, upravičene do pravnega priznanja in varstva njihovega razmerja v okviru pravice do družinskega življenja.

"Iz navedenega izhaja, da so istospolna partnerska razmerja pri varovanju pravice do družinskega življenja v postopkih za priznanje mednarodne zaščite v primerljivem položaju z raznospolnimi partnerskimi razmerji," so zapisali ustavni sodniki. Dodali so, da je lahko razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti utemeljeno le, če obstajajo posebej tehtni razlogi, ki pa jih v obravnavani zadevi ustavni sodniki niso našli.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi osmih ustavnih sodnikov, njihova odločitev pa je bila soglasna. Odločitev vrhovnega sodišča v konkretnem primeru je razveljavilo in mu jo vrnilo v ponovno odločanje.