STA novice / Predlog zakona o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami vložen v DZ (dopolnjeno)

"Želimo zagotoviti povezavo storitev v zdravstvu, socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju, in jih povezati v celovit sistem, ki bo nudil podporo družini in ki bo povezal ključna področja življenja, v katerih sta otrok in družina udeležena," je na današnji novinarski konferenci v DZ pojasnila prvopodpisana pod predlog zakona, Jasna Murgel iz vrst SMC.

Trenutno večina zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami poteka v razvojnih ambulantah. Predlog zakona predvideva razširitev ambulant s strokovnjaki z zdravstvenega področja, ki bi se jim pridružili še socialni delavec in specialni pedagog.

Tak center bo vstopna točka, kjer bodo družini izdelali načrt individualne obravnave družine bodisi z otrokom s posebnimi potrebami ali otrokom z rizičnimi dejavniki. Prek koordinatorja se bo tak center povezoval še s centrom za socialno delo, ki bo družino seznanil s pravicami, ki jih ima tudi na drugih področjih.

Pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami torej ne bi bilo več postopka usmerjanja, ampak bi v centru za zgodnjo obravnavo družini oblikovali individualni načrt, ki bo podlaga za vso pomoč otroku in družini na različnih področjih življenja, je še pojasnila Murglova.

Predlog zakona predvideva tudi državno sofinanciranje vrtcev s prilagojenim programom oziroma t. i. razvojne vrtce, kar bo po besedah Murglove pomenilo razbremenitev za občine, ki razvojne vrtce sofinancirajo sedaj.

Predlog podpira več poslanskih skupin. Poslanec DeSUS Peter Vilfan je dejal, da v njihovi poslanski skupini ni bilo nobenega dvoma ali bodo predlog podprli, saj bi po njegovem tak zakon morali sprejeti že prej. "Prepričan sem, da bo razprava v nadaljnjem postopku široka, poglobljena in na trenutke tudi čustvena," je dejal in dodal, da gre za izrazito perečo problematiko, ki je v nekem delu "grozljivo neurejena".

Da gre za enega ključnih zakonov, ki bo tudi pomagal opolnomočiti starše otrok s posebnimi potrebami, se je strinjala poslanka SD Bojana Muršič. Opozorila pa je, da bo zakon, če ne bodo zagotovili dovolj strokovne usposobljenosti in sredstev, ostal mrtva točka na papirju. "Zato moramo vsi skupaj narediti vse, da zakon resnično zaživi," je pozvala.

"Mlini slovenske socialne države človeka prej zmeljejo, kot mu dejansko pomagajo," pa je po predstavitvi predloga zakona dejal poslanec ZL Miha Kordiš, ki je prepričan, da zakon rešuje vsaj družine otrok s posebnimi potrebami, da ne bodo več odvisne od njihovih socialnih zmogljivosti.

Poslanka NSi Iva Dimic je predlog zakona označila za velik korak naprej in ob tem izrazila željo po tvornem sodelovanju pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Mirjam Bon Klanjšček (NP), ki ne dvomi, da bo zakon kmalu sprejet, pa je dejala, da je predlog zakon usklajen z vsemi deležniki ter ima pisano in številno podporo.

Pod predlog zakona se je torej podpisal večji del poslanske skupine SMC, poslanska skupina DeSUS, SD, NSi, ZL, poslanki Zavezništva Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klajnšček iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ter nepovezani poslanec Andrej Čuš.

V Sloveniji je približno 400.000 otrok, od teh je okoli 10 do 15 odstotkov otrok z rizičnimi dejavniki, med katerimi so tudi otroci s posebnimi potrebami. Kot je navedla Murglova, pa nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se delež otrok z rizičnimi dejavniki v Sloveniji viša in je nekje okoli 25 odstotkov.