TFL Glasnik - številka 24, leto 2026, 29. 09. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Benjamin Lesjak: Pri umetni inteligenci mora v ospredju ostati človek
Pri testiranju različnih modelov smo na primer dobili odgovore z navedbami uredb, ki bi se laiku zdele povsem verodostojne. Odgovor je bil videti odličen, v resnici pa je šlo za neresnične informacije. Zato je preverjanje virov nujno.
TEMA TEDNA
Petja Plauštajner
Ponovi vajo: ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?
O tendencah reforme slovenskega dednega prava sem v reviji Odvetnik pisala že pred nekaj leti.1 Tokrat moj namen ni poročati o konkretnem dogodku, čeprav sem nedavno imela čast moderirati okroglo mizo o dednem pravu, ki jo je organizirala Odvetniška akademija OZS. Poročilo o tem bo pripravil kolega, ki je vsebino in dogajanje spremljal kot opazovalec. S člankom želim predstaviti nekatere poglede na aktualne in že bolj izoblikovane možnosti reforme dednega prava ter seznaniti kolege z aktivnostmi Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) na tem področju. Teh je bilo v zadnjem času več.
ČLANKI
Mojca Remic
Odvetnik v interesu izpolnjevanja temeljne pravice osebe, ki išče pravico (1.)
Članek o prisotnosti slovenskega jezika v sodnih spisih je razdeljen na dva dela in izhaja iz raziskovalnega vprašanja moje doktorske naloge. Poseben poudarek je na primerih, ki kažejo vpliv jezikovne rabe na sodne postopke ter na razmerje med nemškim in slovenskim jezikom v uradnih dokumentih. V prvem delu je osrednja pozornost namenjena organizacijski strukturi sodnega sistema pred letom 1918 in uporabi slovenskega jezika v sodnem sistemu Avstro-Ogrske, drugi del pa bo podrobneje obravnaval prisotnost slovenskega jezika v sodni praksi.
ČLANKI
dr. Samo Javornik
Vpliv vrzeli med ponudbo in povpraševanjem ter gentrifikacije in turistifikacije na preudarno vrednost nepremičnin
Novela Uredbe CRR 3 in Slovenski poslovnofinančni standard 9 (SPS 9) sta uvedla preudarno konservativna merila ocenjevanja vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje. Preudarna vrednost ne sme vključevati pričakovanj o zvišanju cen in mora upoštevati, ali je trenutna tržna cena vzdržna v času trajanja kredita. Metodologija ocenjevanja preudarne vrednosti temelji na tržni vrednosti kot osnovi za prilagoditev. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti morajo pri oceni preudarne vrednosti analizirati in upoštevati vplivne dejavnike za dolgoročno vzdržno raven cen, med katerimi so tudi morebitna strukturna vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter turistifikacija in gentrifikacija na območju, kjer je ocenjevana nepremičnina. V Sloveniji obstaja dolgoročni strukturni primanjkljaj ponudbe stanovanjskih nepremičnin, ki pa ni enak v vseh regijah. Analize (npr. IER, 2022) kažejo na največji in kritičen primanjkljaj v Osrednjeslovenski (Ljubljana) in Obalno-kraški regiji. Ocenjevalec mora proučiti in upoštevati tudi morebiten vpliv različnih dejavnikov (npr. vrzel med ponudbo in povpraševanjem, gentrifikacija in turistifikacija ipd.) na dolgoročno vzdržno raven vrednosti ocenjevane nepremičnine. Turistifikacija (množična pretvorba stanovanj v turistične enote) ustvarja investicijsko premijo, kar kratkoročno zvišuje tržno vrednost nepremičnin na lokalnem trgu, hkrati pa povečuje tveganje regulativnega posega na lokalni trg nepremičnin, kar lahko vodi v znižanje tržnih vrednosti nepremičnin med trajanjem kredita. Gentrifikacija (pritok bogatejših prebivalcev) pa zvišuje dolgoročno vzdržno vrednost s trajno izboljšavo soseske. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti morajo morebitne vplivne dejavnike na preudarno vrednost, specifike in odstopanja, povezana z ocenjevano nepremičnino ali njeno mikrolokacijo, skrbno proučiti, kvantificirati, strokovno utemeljiti, podpreti s podatki, jih vključiti v oceno preudarne vrednosti ter v poročilu o oceni vrednosti dosledno razkriti.
ČLANKI
Dean Košar
Minimalni davek – ključna spoznanja iz prvega poročanja
V članku obravnavamo ključne vidike uporabe Zakona o minimalnem davku, s katerim je Slovenija v svoj pravni red prenesla pravila minimalne dejanske obdavčitve iz Direktive (EU) 2022/2523 in vzorčnih pravil OECD-ja. Predstavljeni so temeljni elementi tega novega davčnega sistema, vključno z določanjem zajetih skupin in zavezancev, uporabo mehanizmov povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka, varnimi pristani ter izračunom davčne obveznosti. Posebna pozornost je namenjena poročevalskim obveznostim in praktičnim izkušnjam iz prvega poročevalskega obdobja, ki kažejo, da največje izzive predstavljajo opredelitev obsega uporabe pravil, zagotavljanje kakovostnih podatkov ter učinkovita koordinacija znotraj mednarodnih skupin. Prispevek izpostavlja tudi pomen pravočasne priprave, standardizacije procesov in avtomatizacije poročanja za uspešno izvajanje pravil minimalne dejanske obdavčitve.