TFL Glasnik - številka 14, leto 2026, 12. 05. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
Izkrivljena slika o javnem naročanju (Poročilo z 2. konference Javno naročanje v praksi)
"Postopki javnega naročanja se izvajajo bolje. Na Državni revizijski komisiji smo si upali prisvojiti del zaslug za to, saj menim, da smo postali precej predvidljivi. To ne pomeni nujno, da smo vsem všeč, pomeni pa, da podobne institute obravnavamo dosledno in enotno."
TEMA TEDNA
dr. Luka Vavken
Privilegij zoper samoobtožbo v novejši sodni praksi: izročitev in zasegi predmetov
Pravica molčati zato, da ne škoduješ sebi ali drugim, je na prvi pogled videti enostavna. Pretekle generacije so se z njo seznanile ob branju (v našem kulturnem okolju nekdaj dobro znane) legende o češkem mučencu Janezu Nepomuku, ki ga je v 14. stoletju umoril kralj Venčeslav, ker mu ni hotel izdati vsebine kraljičine spovedi. V sodobnem času je širši javnosti ta pravica znana iz angleških filmov, ki prikazujejo boje med tožilstvom in obrambo v sodni dvorani, ko obdolženec v nekem trenutku izgovori znamenite besede »I am taking the fifth.« V obeh primerih na videz preprosto in skoraj romantično: oseba pač ni spregovorila, kar je v prvem primeru imelo za posledico njeno smrt v reki Vltavi, v drugem primeru pa molk obeta napet razplet (filmske) sodne drame. Na tej točki je zgodba za laičnega opazovalca končana. V svetu prava ima privilegij zoper samoobtožbo bistveno globlji in zahtevnejši pomen.
ČLANKI
dr. Katja Triller Vrtovec
Odškodninska odgovornost v zdravstvu zaradi neopravljene zdravstvene storitve
Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja v obsegu, ki ga določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), plačilo zdravstvenih storitev.Jezikovna razlaga zakonske določbe torej govori o pravici do plačila zdravstvenih storitev. Kljub temu Delovno-socialni oddelek Vrhovnega sodišča RS kot argument, zakaj »zavarovanim osebam v našem sistemu (v nasprotju z jezikovno opredelitvijo v navedenem členu) ni zagotovljeno (neposredno) plačilo zdravstvenih storitev«, navaja, da »ZZZS teh storitev ne plača zavarovanim osebam (razen izjemoma), temveč neposredno izvajalcem zdravstvene dejavnosti«.
ČLANKI
Mark Jo Moggi
Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje o trajnostnosti (2. del)
Po prvem delu prispevka o pravnih vidikih CSRD (SIR*IUS 1/25) se v pričujočem delu osredotočamo na pravno ureditev glavnih elementov obveznega poročanja o trajnostnosti. Uvodoma povzemamo bistvene točke zakonodajne reforme Omnibus I na ravni EU-ja, ki se je začela neposredno po objavi prvega dela prispevka in bo vplivala tudi na v tem prispevku obravnavane teme. V osrednjem delu pričujočega prispevka opravimo analizo zakonske ureditve poročila o trajnostnosti po noveli ZGD-1M, jo primerjamo z izvornimi normami CSRD, ob tem obravnavamo pravne in praktične dileme pri uporabi novih pravil ter na ustreznih mestih opozarjamo na pričakovane spremembe po Omnibusu I. S tem pristopom najprej analiziramo (a) predpisano vsebino poročila o trajnostnosti, kot izhaja iz enajstih odstavkov 70.c člena ZGD-1, vključno z osnovnimi potezami standardov poročanja o trajnostnosti ESRS, ter (b) zahteve v zvezi z evropsko enotno elektronsko obliko in digitalnim označevanjem poročila o trajnostnosti. Nadaljujemo z obravnavo (c) revizorjevega pregleda in dajanja zagotovila o zanesljivosti poročila o trajnostnosti ter (d) sprejetja in (e) objave letnih poročil zavezancev za poročanje o trajnostnosti. Sklepno pregledamo še (f) ureditev nadzora nad izvajanjem obravnavanih pravil in sankcije za njihovo kršitev.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Odlog plačila davka v postopku skupnega dogovarjanja
Iz prakse za prakso (PR-DAV 1-1/26) Vprašanje odloga plačila davka v postopku skupnega dogovarjanja v razmerju do posebnega odloga plačila davka v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.