TFL Glasnik - številka 28, leto 2024, 1. 10. 2024
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Ciril Keršmanc: V sodobni tehnologiji vidim rešitve za učinkovitejše delovne procese tudi v sodstvu
Če smo prej imeli za eno uro zvočnega posnetka štiri ure dela s prepisi, imamo zdaj za eno uro zvočnega posnetka v povprečju približno dve uri dela. Ampak govorimo o posnetkih iz razpravne dvorane, medtem ko smo pri neposrednih diktiranjih prišli pod 1 : 1.
TEMA TEDNA
Toni Perić
Učinek domin dolgotrajne oskrbe
Dolgotrajna oskrba, besedi, ki bosta v prihodnjih mesecih, zlasti sredi poletja prihodnje leto, zaznamovali mnoge pogovore – tudi med tistimi, ki na to danes niti ne pomislimo.
ČLANKI
Jurij Pivka
Odziv: Izziv JN za zdravila s stališča veletrgovca za zdravila
Nabava zdravil je specifično področje, s katerim se nabavniki na področju zdravstva pogosto srečujejo brez natančnega poznavanja vseh posebnosti tega posla.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Določanje pomembnosti pri revizorjevem pregledu poročila o razmerjih s povezanimi družbami
Iz prakse za prakso (PR-REV 4-4/24) Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je v sodelovanju z Agencijo za javninadzor nad revidiranjem maja 2024 obravnaval pravila določanja pomembnosti,kadar revizijske družbe izvajajo pregled poročila o razmerjih s povezanimidružbami v skladu s 546. členom ZGD-1 in Stališčem 2.
ČLANKI
Matevž Bedič
Prihodnost splošnega upravnega postopka v Sloveniji: iskanje temeljev za prenovo in nadgradnjo
Ureditev splošnega upravnega postopka v Sloveniji še vedno sloni na avstrijski upravni tradiciji, ki jo je pozneje – z nekaterimi prilagoditvami – prevzela tudi Jugoslavija. Konceptualna zasnova slovenskega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se kljub svojim desetkratnim spremembam ni posodabljala in v tem smislu ni ustrezno sledila družbenim potrebam. ZUP pri nas tako še vedno razumemo predvsem kot formalno-procesni okvir za uveljavljanje pravic in nalaganje obveznosti v upravnopravnih oziroma javnopravnih razmerjih in manj kot instrumentarij za vzpostavitev sodelovalnega upravljanja, dobrega javnega upravljanja ter pravic dobre uprave. Ob tem v ZUP umanjkajo tudi nekateri instituti, ki so v teoriji upravnega procesnega že nekaj časa uveljavljeni, na primer konkurenčni postopki, alternativno reševanje upravnih zadev, garantni akti. Raziskovalni projekt, katerega cilje popisujem v pričujočem prispevku, bo s pomočjo primerjalnopravne in praktične analize institutov skušal pripraviti strokovno podlago za modernizacijo ter prenovo splošnega upravnega postopka v Sloveniji.