Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Toni Perić
Alenka Dervarič: Vsa kompleksnost gradbenih projektov
Posebnost drugega tira je, da v 75 odstotkih dolžine poteka v predorih – 37,1 kilometra. Na trasi pričakujejo 100 manjših in 10 velikih kraških jam. Projektno dokumentacijo je pripravljalo 150 inženirjev in tehnikov.
Celostni načrt okoljskega monitoringa zahteva, da nadziramo in gledamo: ribe in rake, netopirje, ptice – predvsem sovo uharico, dvoživke ter habitatne tipe. Rak koščak je zavarovana živalska vrsta in v primeru nevarnosti onesnaženja voda moramo te rake izloviti in prestaviti na drugo lokacijo. Posebna zgodba so netopirji, ki smo jim v času izvajanja del na dostopnih cestah podrli veliko dreves, kjer so imeli bivališča. Bili smo zavezani temu, da naredimo neka druga bivališča – nadomestne netopirnice.
TEMA TEDNA
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Prvi del)
Novela zakona o javnem naročanju (ZJN-3B) je bila objavljena 23. 7. 2021, uporabljati pa se bo začela s 1. 1. 2022. Novela je razmeroma obsežna (spreminja nekaj več kot četrtino členov zakonskega besedila ZJN-3) in prinaša nekaj za prakso dobrodošlih novosti.
ČLANKI
Primož Rojac
Kako bi na uporabnika osredotočen pristop lahko izboljšal pravno varnost v Sloveniji?
Pravna varnost predstavlja eno izmed osnovnih vrednot vsake moderne družbe, ki v svojem ožjem pomenu zahteva, da je pravo predvidljivo in zanesljivo. Predvidljivost naj bi se nanašala predvsem na to, da uporabniki pravna pravila razumejo in lahko predvidijo, kaj jim pravo nalaga oziroma dopušča.
ČLANKI
dr. Tina Beranič, Miroslav Beranič
Uporaba standardov pri revidiranju inženiringa zahtev programske opreme
Inženiring zahtev je ključni začetni korak pri razvoju programske opreme. Gre za skupek procesov, katerih namen je pretvorba ugotovljenih potreb deležnikov v primerno oblikovane specifikacije zahtev programske opreme. Te predstavljajo vhod in so izhodišče za nadaljnje korake v razvoju programske opreme. Neprimerno in nepopolno oblikovane zahteve lahko povzročijo številne ovire ter vplivajo na uspešnost projekta razvoja programske opreme. Zato je smiselno, da pri pripravah zahtev programske opreme sledimo obstoječim dobrim praksam, smernicam in standardom. Eden izmed slednjih je tudi standard ISO/IEC/IEEE 29148:2018. Aktualna verzija v domeno inženiringa zahtev programske opreme uvršča tri procese življenjskega cikla, opredeljene v sorodnih standardih. V prispevku so predstavljeni omenjeni standard in z njim močno prepletena standarda. Prikazan je njihov pomen pri izvedbi revizijskega posla preverjanja skladnosti inženiringa zahtev s standardom ISO/IEC/IEEE 29148:2018. V teoretičnem delu prispevka najprej predstavimo pojma programska oprema in programsko inženirstvo ter življenjski cikel programske opreme. Sledi obravnava domene in procesov inženiringa zahtev, pri čemer s praktičnimi primeri preverjanja skladnosti opravil v aktivnostih procesa prikažemo eno izmed možnih poti revidiranja inženiringa zahtev programske opreme.
ČLANKI
Masha Korošec
Jamčevalni zahtevki pri pogodbah o dobavi digitalnih vsebin ali digitalnih storitev: novosti Direktive (EU) 2019/770
Prispevek obravnava jamstva, vsebovana v Direktivi 2019/770, ki jih ima potrošnik na voljo v primeru sklepanja pogodb o digitalni vsebini ali digitalni storitvi. Direktiva je bila sprejeta 20. 5. 2019 in je del Strategije za enotni digitalni trg za Evropo, ki si prizadeva za zagotavljanje čim večjega varstva potrošnikov in harmonizacijo temeljnih pravic ter obveznosti strank pogodbenega razmerja. Glavno vprašanje pri sprejetju Direktive se je nanašalo na ustreznost jamstev, ki so na voljo potrošniku v primeru kršitve tovrstnih pogodb. Sedanja ureditev ni povsem prilagojena potrebam digitalnega trga, ko predmet pogodbe ni stvar, ampak gre za različne podatke, kot so na primer videodatoteke, e-knjige, glasbene datoteke itd. Direktiva obravnava pravice potrošnika v primeru nedobave in v primeru neskladnosti digitalne vsebine, njen temelj pa je dosedanja ureditev potrošniškega prava. V evropski pravni prostor prinaša kar nekaj novosti, s katerimi si prizadeva za vzpostavljanje enotnega digitalnega trga in odpravljanje negotovosti potrošnikov pri uresničevanju njihovih pravic. Med drugim Direktiva uvaja posebne zahteve za skladnost, ki jih razvršča na subjektivne in objektivne, ter uvaja odgovornost za nepravilno namestitev digitalne vsebine. Poleg tega je v določbah upoštevan tudi tehnološki napredek, saj je posebej obravnavano vprašanje glede zagotavljanja posodobitev digitalnih vsebin.