TFL Vsebine / TFLGlasnik

Skupno premoženje je celota in ga je treba tako obravnavati. Na skupnem premoženju se ugotavlja enoten delež, ki – ko je pravnomočno ugotovljen – velja za vse stvari skupnega premoženja, ne glede na to, ali je bilo zajeto s prvotno tožbo.

Novost DZ je pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema (85. do 94. člen DZ), v zvezi s katero pa (za zdaj) še ni objavljene sodne prakse.⁷

1. Nastanek skupnega premoženja

Pogoja za nastajanje skupnega premoženja sta obstoj zveze in pridobitev premoženja z delom. Skupno premoženje nastane originarno, po sili zakona, razen če se zakonca s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (85. člen DZ) ne dogovorita drugače.

1.1. Zveza

Zvezi, v katerih lahko nastaja skupno premoženje, sta zakonska zveza in zunajzakonska skupnost (4. člen DZ), v bližnji preteklosti pa so bile to tudi sklenjena partnerska zveza (2. člen ZPZ), (registrirana) istospolna partnerska skupnost (2. člen ZRIPS) in nesklenjena partnerska zveza (3. člen ZPZ). V teh zvezah oziroma skupnostih je zakon predvidel nastajanje skupnega premoženja (8. do 17. člen ZRIPS in deveti odstavek 4. člena ZPZ). V zvezi s skupnim premoženjem po ZPZ in ZRIPS ni objavljene nobene sodne odločbe.

Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-486/20-14, Up-572/18-36 ugotovilo, da so (bile) v nasprotju z Ustavo določbe ZZZDR in DZ, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene; posledično je zakonodajalec DZ spremenil tako, da je tako zakonsko zvezo kot zunajzakonsko skupnost definiral kot skupnost dveh oseb.

Dalj časa trajajoča skupnost je pravni standard; praviloma mora obsegati skupno življenje, čustveno in intimno povezanost, vzajemno pomoč, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti. Potrebna je tudi zrelost partnerjev za samostojno skupno življenje.⁸

Eden od pogojev, da zunajzakonska skupnost lahko nastane, je odsotnost razlogov za neveljavnost zakonske zveze, na primer obstoječa zakonska zveza. Naknadna odprava te ovire (razveza prej poročenega partnerja) ne more učinkovati za nazaj.⁹

1.2. Pridobljeno z delom

Skupno premoženje nastane z neposrednim pridobivanjem ali pa izvira iz drugega skupnega premoženja (na primer najemnina; dohodki od intelektualne lastnine; kmetijska subvencija¹⁰; loterijski dobitek¹¹). Tudi premoženje, ki se pridobi s pogodbo o preužitku, je lahko skupno.¹² Skupno premoženje je tudi premoženje, pridobljeno z delom na črno, ne pa tudi tisto, ki je pridobljeno s kriminalno dejavnostjo.¹³

Skupno premoženje so tudi stvari, pridobljene z menjavo ali s kupnino za stvar, ki je bila skupno premoženje (realna subrogacija), ali z dohodki od skupnega premoženja (primerjaj 67. člen DZ), plodovi skupnega premoženja¹⁴ in tudi premoženje, kupljeno iz kupnine od enostranske prodaje skupnega premoženja po prenehanju zveze.¹⁵

Ni pomembno, kdo je bil podpisnik pogodbe ali kdo je najel ter odplačeval kredit; bistveno je, da se je skupno premoženje plačalo z denarjem, ki je skupno premoženje.

Kar je bilo podarjeno obema partnerjema, ni njuno skupno premoženje, temveč posebno premoženje obeh.¹⁶ Domneva se, da je darilo, ki je bilo v času trajanja zveze (formalno) dano le enemu partnerju, dano obema, dokler se ne dokaže nasprotno.¹⁷

S prenehanjem zveze skupno premoženje preneha nastajati, ne preneha pa obstajati; preneha (še)le z delitvijo. Predmet delitve je lahko le tisto skupno premoženje, ki v času sojenja še obstaja,¹⁸ če je bilo skupno premoženje porabljeno soglasno. Z nedovoljenim razpolaganjem skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko – pretvori se v terjatev.¹⁹

2. Prelivanje premoženja

Veliko sporov povzročajo primeri, ko je prišlo do mešanja posebnega premoženja enega partnerja ali tretje osebe s skupnim premoženjem oziroma do vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje ter obratno.

Položaji so lahko različni:

• a) en partner vlaga posebno premoženje v skupno premoženje;
• b) en partner vlaga svoje posebno premoženje v posebno premoženje drugega partnerja;
• c) skupno premoženje se vlaga v posebno premoženje;
• č) skupno premoženje se vlaga v premoženje tretje osebe;
• d) tretja oseba vlaga premoženje v skupno premoženje;
• e) tretja oseba vlaga premoženje v posebno premoženje (in obratno).

• Položaja b) in e) ne posegata v premoženjski režim skupnega premoženja in se urejata po splošnih pravilih stvarnega in/ali obligacijskega prava.
• Položaj a) – Posebno premoženje z vložitvijo v skupno izgubi svojo samostojnost; tako vlaganje ne povzroči spremembe skupnega premoženja v posebno, temveč vpliva na velikost deležev v skupnem premoženju. ²⁰
• Položaj c) – Pri vlaganju skupnega premoženja v posebno premoženje je bistveno, kdaj je do vlaganja prišlo. Od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika²¹ vlaganje v tujo nepremičnino nima (več) stvarnopravnih posledic, temveč je skupno premoženje terjatev partnerjev do lastnika posebnega premoženja,²² razen v primeru dogovora (drugi odstavek 48. člena SPZ).²³ Taka terjatev ne zastara, saj je pravno gledano to stvarnopravni zahtevek za delitev skupnega premoženja. ²⁴ Zastaranje povračilnega zahtevka partnerja, ki je po razpadu zveze vlagal posebno premoženje vlagal v skupno premoženje, začne teči s pravnomočno določitvijo deležev v skupnem premoženju.²⁵

Če se je gradnja odvijala v času Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih²⁶ (primerjaj 24. do 26. člen ZTLR) in je šlo za ustvaritev nove stvari, se lahko posebno premoženje preoblikuje v skupno, vložek posebnega premoženja enega partnerja pa se odrazi v večjem deležu slednjega v skupnem premoženju.²⁷

• Položaj č) – Če partnerja vlagata v nepremičnino tretje osebe, se v razmerju med njima uporabljajo določbe o skupnem premoženju, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi.²⁸ Če partner toži tretjo osebo za povrnitev vlaganj, mu s tožbo ni treba zajeti bivšega partnerja.²⁹
• Položaj d) – Če tretja oseba vlaga v skupno premoženje partnerjev, pridobi le terjatev do skupnega premoženja, ne pa tudi solastniškega deleža. Izjema je le dogovor (drugi odstavek 48. člena SPZ).

Člen 79 DZ vsebuje novo določbo glede vlaganja v nepremičnine. Ta splošne ureditve iz 48. člena SPZ ne spreminja, ampak jo le dopolnjuje, predvsem s tem, da vlagatelju omogoča stvarnopravno zavarovanje.³⁰

3. Deleži

Šteje se, da sta deleža zakoncev v skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta drugače (prvi odstavek 74. člena DZ in prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Pri odločanju, kolikšen je delež vsakega partnerja, sodišče upošteva vse okoliščine primera; ne le dohodka vsakega zakonca, temveč tudi skrb za otroke, gospodinjstvo, dom, za ohranitev premoženja itd. (prim. 74. člen DZ in 59. člen ZZZDR). Če ima eden od partnerjev občutno višje dohodke, njun prispevek k skrbi za družino, gospodinjstvo in ohranjanje premoženja pa je enakovreden, bo delež prvega partnerja večji.³¹ Izjema je primer, ko partner z višjimi dohodki tudi bistveno več troši za potrebe, ki niso povezane s skupnim premoženjem.³²

Delež v skupnem premoženju je enoten za celotno skupno premoženje, ne glede na to, ali so s tožbo zajete vse stvari, ki sodijo v skupno premoženje (načelo enotnosti skupnega premoženja),³³ in ne glede na to, koliko je kateri partner prispeval k posamezni stvari. Presežena je starejša praksa, da se na različnih stvareh lahko ugotovijo različni deleži. Ker je treba glede deležev odločiti enotno, ni na primer možna delna zamudna sodba.³⁴

V starejši sodni praksi je bilo mogoče naleteti na stališče, da mora toženi partner, ki zatrjuje, da je njegov delež v skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. To stališče je preseženo: toženi partner lahko večji delež uveljavlja z ugovorom.³⁵ Tudi stališče, da ugovor glede posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora glede višjega deleža v skupnem premoženju, je VSRS preseglo; upoštevati je treba vsebino trditev, in ne le pravnega naziranja stranke.³⁶

4. Delitev

Skupno premoženje se praviloma ugotavlja v pravdi, deli pa v nepravnem postopku. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari obstaja pomembna razlika: pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, pri delitvi solastnine pa se razdeli (praviloma) posamezna stvar. Za delitev skupnega premoženja pravda ni primerna, zato je taka delitev dopustna le, če obstajajo posebne okoliščine.³⁷

Sodišče lahko skupno premoženje pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju,³⁸ zato delna delitev v pravdi ni primerna. ³⁹ DZ pri delitvi daje prednost dogovoru, le če ta ni dosežen, se delitev opravi po določbah nepravdnega postopka (75. in 76. člen DZ ter drugi odstavek 162. člena Zakona o nepravdnem postopku⁴⁰); s sporazumom se lahko premoženje razdeli le deloma, saj gre za stvar pogodbene svobode.⁴¹

Stranka delitev skupnega premoženja v pravdi uveljavlja z ugotovitvijo obsega skupnega premoženja in deleža v njem kot celoti ter z zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega deleža in/ali oblikovanje solastnine. ⁴²

Če stranka zahteva delitev skupnega premoženja v pravdi, pa sodišče ugotovi, da za to ni pogojev, je bolje, da zahtevka ne zavrne (ker bi lahko nastopila res iudicata), temveč postopek ustavi in se ta nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka (21. člen Zakona o pravdnem postopku⁴³).

Pred prenehanjem zveze lahko partnerja skupno premoženje razdelita s sporazumom (71. in 85. člen DZ; drugi odstavek 58. člena ZZZDR), ki mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa (1. točka 47. člena Zakona o notariatu⁴⁴); oblika je predpisana ad valorem, realizacija načeloma ne pride v poštev.⁴⁵ Stroga obličnost pa ne velja za sporazume, ki le začasno urejajo razmerja in nimajo dolgoročnih posledic.⁴⁶ Če se s pogodbo ne urejajo razmerja med partnerjema, temveč na primer med partnerjem(a) in tretjo osebo, ni potreben notarski zapis, celo ustna oblika lahko konvalidira.⁴⁷ Stroga obličnost prav tako ne velja za sporazum, sklenjen po prenehanju zveze.⁴⁸ Tudi za sporazum o delitvi veljajo splošne določbe Obligacijskega zakonika,⁴⁹ na primer dopustna podlaga.⁵⁰

5. Posebne oblike skupnega premoženja

5.1. Podjetniško premoženje

V času veljavnosti ZZZDR je bil režim podjetniškega premoženja enak kot režim drugih oblik premoženja: če sta bila podjetniško premoženje samostojnega podjetnika (s. p.) ali delež (delnice) v družbi pridobljena z delom v času trajanja zveze, je šlo za skupno, sicer pa za posebno premoženje. Tak režim je, predvsem pri kapitalskih družbah, kjer so prisotne tudi upravljalske pravice, povzročal številne težave, tudi v razmerju do tretjih oseb.⁵¹

Po DZ je osnovno pravilo, da partnerja svoja razmerja glede podjetniškega premoženja uredita s pogodbo. Če dogovora ni, se šteje, da gre pri vlaganju v posebno podjetniško premoženje za udeležbo po pravilih o družbeni pogodbi (primerjaj 80. člen DZ). Če gre za skupno pridobitno dejavnost, se prav tako prvenstveno upošteva(jo) pogodba(e), le če pogodbe ni, velja zakoniti premoženjski režim (primerjaj 81. člen DZ).

Glede na novo ureditev 80. člena DZ bo lahko sporno, ali povečana vrednost spada v premoženje družbe civilnega prava in ima partner pravico do povrnitve vlaganj od drugega partnerja ali od gospodarske družbe. Prakse o tem še ni, nakazuje pa se (tretji odstavek 995. člena OZ), da lahko zahtevek uveljavlja le proti partnerju. Tak zahtevek se praviloma pojavi, ko je zveza razpadla in partnerja očitno ne želita več skupaj upravljati podjetja. Zato je tak zahtevek (verjetno) mogoče razlagati kot odpoved družbene pogodbe (1001. člen OZ), ki ima za posledico prenehanje družbe (1000. člen OZ).

Premoženje (kapitalske) družbe ne more biti skupno premoženje, ker je pravna oseba samostojen pravni subjekt, lahko pa je skupno premoženje delež v družbi. Če je bil denarni vložek v družbo plačan z dohodki od dela, gre za skupno premoženje.⁵² Če ima eden od partnerjev status samostojnega podjetnika (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško premoženje, saj s. p. ni pravna oseba. Obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p., so lahko obveznosti skupnega premoženja, za katere partnerja odgovarjata nerazdelno (82. člen DZ in 56. člen ZZZDR).⁵³

Povečana vrednost poslovnega deleža, ki je posebno premoženje, spada v posebno premoženje partnerja, ki je lastnik poslovnega deleža, drugi partner, ki je vlagal, pa ima obligacijski zahtevek do družbe.⁵⁴

V podjetniško skupno premoženje, ki ga partner podjetnik ustvari z delom v času trajanja zveze, spadajo tudi obveznosti; upnik podjetnika lahko zahteva izpolnitev tudi od drugega partnerja. Partner, ki je dolg poplačal, lahko od partnerja podjetnika zahteva povrnitev dela dolga, ki po pravilih družinskega prava odpade nanj.⁵⁵ Kadar obveznost izvira iz samostojne dejavnosti enega partnerja, ki ni v zvezi s potrebami družine ali skupnega premoženja (in drugi partner s tako dejavnostjo ni soglašal), obveznost ne bremeni skupnega premoženja.⁵⁶

5.2. Lizing

Lizingodajalec ostane lastnik predmeta lizinga vse do končnega poplačila. Skupno premoženje je (načeloma le) tisto, ki je pridobljeno v času trajanja zveze. Kadar je bila pogodba o lizingu sklenjena in realizirana v času trajanja zveze ter so se obroki plačevali iz skupnega premoženja, je predmet lizinga skupno premoženje.

Kadar je bila lastninska pravica pridobljena v času trajanja zveze, je za nastanek skupnega (ali posebnega) premoženja pri lizinški pogodbi odločilen trenutek sklenitve kupoprodajne pogodbe. Če je bila pogodba sklenjena pred nastankom zveze in je eden od partnerjev plačal del kupnine (lizinških obrokov) že pred sklenitvijo zveze, je s tem vložil posebno premoženje, zato na premoženju pridobi solastniški delež posebnega premoženja, delež, ki je plačan iz skupnega premoženja, pa je skupno premoženje.⁵⁷

Pravilo o nastajanju skupnega premoženja je manj uporabno, kadar je do prenosa lastninske pravice prišlo po prenehanju zveze. V več zadevah je odločeno, da v takem primeru predmet lizinga ni skupno premoženje, ker je bil ob prenehanju zveze še vedno last lizingodajalca.⁵⁸

Vendar pa novejša praksa poudarja tudi civilnopravni namen oziroma cilj pogodbe o lizingu in pričakovanje lizingojemalca, da bo (če redno plačuje obroke in izpolnjuje druge obveznosti) pridobil lastninsko pravico na predmetu lizinga. Pogodba o lizingu lahko prevzame značilnosti prodajne pogodbe in v takem primeru lahko gre za skupno premoženje.⁵⁹

5.3. Obveznosti

Neplačane obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja. Če partner po prenehanju zveze sam odplačuje kredit, to ne vpliva na deleže v skupnem premoženju, temveč ima le obligacijski zahtevek.⁶⁰ Če se obveznost tiče posebnega premoženja, je to zgolj obveznost partnerja, ki je lastnik posebnega premoženja (84. člen DZ in prvi odstavek 56. člena ZZZDR). Če drugi partner plačuje obroke takega kredita, pridobi zgolj obligacijski zahtevek.⁶¹

5.4. Drugo

Pri renti ali pokojnini iz naslova prostovoljnega zavarovanja ipd. je pomembno, kolikšen delež je partner vplačal iz posebnega in kolikšen delež iz skupnega premoženja. ⁶² Prejemki iz osebnih zavarovanj (življenjsko,⁶³ nezgodno⁶⁴) in odškodnine za nepremoženjsko škodo niso skupno premoženje.⁶⁵ Skupno premoženje tudi niso sredstva, ki se zbirajo na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.⁶⁶

^* Članek za Odvetniško šolo 2025, 4. in 5. april 2025 v Portorožu.

¹ VSRS II Ips 97/21, 32. točka.

² Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.

³ Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.

⁴ Ur. l. RS, št. 33/16 in nasl.; veljal je od 24. maja 2016 do 31. julija 2023.

⁵ Ur. l. RS, št. 65/05 in nasl.; veljal je od 23. julija 2005 do 24. avgusta 2017.

⁶ V nadaljevanju prispevka bom pretežno uporabljal ta izraz, saj zajema vse oblike zvez, v katerih lahko nastaja skupno premoženje.

⁷ Iz registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije (https://www.notar-z.si/registri/register-pogodb-o-ureditvi- -premozenjskopravnih-razmerij), je razvidno, da je bilo med letoma 2019 in 2023 sklenjenih 600 takih pogodb; v tem obdobju je bilo sklenjenih 30.958 zakonskih zvez (spletna stran Statističnega urada RS).

⁸ VSRS II Ips 338/2013; šlo je za zvezo dveh duševno manj razvitih oseb, pri čemer se tožnica ni nikoli v celoti osamosvojila od svoje primarne družine.

⁹ VSL II Cp 2830/2015.

¹⁰ VSL I Cp 1060/2022.

¹¹ VSRS II Ips 100/2015, II Ips 671/2003 in II Ips 403/93.

¹² Na primer VSRS II Ips 271/2016, II Ips 424/2011. Glej še VSL I Cp 68/2021, VSL I Cp 246/2022 in VSRS II Ips 33/2022.

¹³ VSL I Cp 652/2020. Glej tudi VSK II Kp 11807/2012.

¹⁴ VSRS II Ips 15/2022, VSL I Cp 930/2023. Drugače VSL I Cp 950/2019: najemnina, pridobljena po prenehanju zveze, ni skupno premoženje, ker je to s prenehanjem zveze prenehalo nastajati. Glej tudi VSL I Cp 930/2023.

¹⁵ VSRS II Ips 1169/2008.

¹⁶ VSRS II Ips 17/2016 in II Ips 29/2022.

¹⁷ VSRS II Ips 29/2022.

¹⁸ VSRS II Ips 156/2017.

¹⁹ VSRS II Ips 100/2015, II Ips 19/2016.

²⁰ Na primer VSRS II Ips 296/2016, II Ips 424/2011.

²¹ Ur. l. RS, št. 87/2002 in nasl. (SPZ).

²² Na primer VSRS II Ips 257/2012.

²³ VSRS II Ips 40/2022, II Ips 86/2023.

²⁴ VSRS II Ips 305/96, II Ips 603/2007, II Ips 64/2015, II Ips 846/2008.

²⁵ VSRS II Ips 1216/2008. V pritrdilnem ločenem mnenju v zadevi II Ips 40/2022 je izpostavljeno, da je to pravilo uporabljivo tudi za povračilni zahtevek partnerja zaradi vlaganj v času obstoja zveze.

²⁶ Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in nasl. (ZTLR).

²⁷ Na primer VSRS II Ips 128/2017, II Ips 15/2018 in II Ips 40/2017.

²⁸ VSRS II Ips 225/2015.

²⁹ VSRS II Ips 225/2015, II Ips 1/2020. S tem je presežena starejša praksa.

³⁰ VSRS II Ips 40/2022, 15. točka.

³¹ VSRS II Ips 53/2018 in številne druge odločbe.

³² VSRS II Ips 53/2018.

³³ VSRS II Ips 424/2011.

³⁴ Primerjaj VSK I Cp 606/2022.

³⁵ Na primer VSRS II Ips 296/2016.

³⁶ VSRS II Ips 163/2017, II Ips 20/2019.

³⁷ Več o okoliščinah glej na primer v VSRS II Ips 232/2018, VSRS II Ips 220/2012.

³⁸ Na primer VSL I Cp 802/2018.

³⁹ VSL I Cp 1060/2022. Izjema se dopušča, če naj se deli le denar, na primer VSL I Cp 556/2015.

⁴⁰ Ur. l. RS, št. 16/19 (ZNP-1).

⁴¹ VSRS III Ips 40/2010.

⁴² VSRS II Ips 232/2018.

⁴³ Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB-3 in nasl. (ZPP).

⁴⁴ Ur. l. RS, št. 13/94 in nasl. (ZN).

⁴⁵ Na primer VSRS II Ips 169/2011. Glej tudi VSRS II Ips 249/2018.

⁴⁶ VSRS II Ips 249/2018; glej tudi VSRS II Ips 293/2013.

⁴⁷ VSRS II Ips 32/2021.

⁴⁸ VSRS II Ips 766/2009.

⁴⁹ Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl. (OZ).

⁵⁰ VSL I Cp 1327/2022.

⁵¹ Rijavec, V.: Zakoniti premoženjski režim zakoncev, Pravni letopis, Ljubljana 2018 št. 1, str. 134–135.

⁵² VSRS II Ips 197/2017. Primerjaj tudi VSRS II Ips 29/2022 in II Ips 306/2009.

⁵³ VSRS II Ips 188/2016, II Ips 75/2014, II Ips 120/2009 in II Ips 426/2004.

⁵⁴ VSRS II Ips 905/2008, II Ips 387/2011 in VSL II Cp 1634/2024.

⁵⁵ Dugar, G.: Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev, Pravni letopis 2015, str. 55–78; sklep VSM I Cp 521/2020.

⁵⁶ VSRS II Ips 97/2021, z dodatno citirano in analizirano sodno prakso.

⁵⁷ VSRS II Ips 225/2016.

⁵⁸ VSL I Cp 519/2012 in VSL I Cp 1367/2018; tudi starejša praksa, na primer VSL I Cp 519/2012.

⁵⁹ Glej VSRS II Ips 131/2018, na katero se sklicujeta VSM I Cp 409/2016 in VSM I Cp 521/2020.

⁶⁰ VSRS II Ips 97/2021.

⁶¹ VSL I Cp 550/2019.

⁶² VSRS II Ips 296/2016.

⁶³ VSL II Cp 3426/2009.

⁶⁴ VSL II Cp 3015/2011.

⁶⁵ VSM I Cp 719/2023, VSL I Cp 246/2022.

⁶⁶ VSL II Cp 39/2022, VSK I Cp 523/2017.