Nalaganje dokumenta...
Zakon o sodiščih (ZS)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-779/1994, stran 1089 DATUM OBJAVE: 13.4.1994
VELJAVNOST: od 28.4.1994 do 18.12.2025 / UPORABA: od 28.4.1994 do 31.12.2026
RS 19-779/1994
Verzija
41 / 42
Čistopis se uporablja od 19.12.2025 do 31.12.2026. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
779. Zakon o sodiščih (ZS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o sodiščih
o razglasitvi zakona o sodiščih
Razglašam zakon o sodiščih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. marca 1994.
Št. 0100-34/94
Ljubljana, dne 1. aprila 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SODIŠČIH
O SODIŠČIH
PRVI DEL
1. poglavje: Temeljne določbe
1. člen
Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom.
Določbe prvega dela tega zakona veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.
1.a člen
S tem zakonom se v zakonodajo Republike Slovenije kot pravni akt Evropske unije prenaša tudi Okvirni sklep Sveta z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L št. 350, 30. decembra 2008, str. 60).
2. člen
Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.
Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe Republike Slovenije.
Imuniteto pred sodno oblastjo določajo ustava in pravila mednarodnega prava.
Izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati odločba drugega državnega organa.
3. člen
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.
Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste.
Sodniki morajo o pravicah in dolžnostih ter o obtožbah odločati brez nepotrebnega odlašanja, neodvisno in nepristransko.
4. člen
Sredstva za delo sodišč se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
Plače sodnikov določa zakon.
5. člen
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, sodišča poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.
Če sodišče višje stopnje pri odločanju po prejšnjem odstavku opravi obravnavo ali sejo senata, na kateri so navzoče stranke, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.
Stroške, povezane z uporabo jezika pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti pred sodišči, krije Republika Slovenija.
6. člen
Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red.
7. člen
Poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča.
Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sodnik.
8. člen
Državljani, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti, so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki.
Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je častna.
9. člen
Pooblastila in dolžnosti sodnega osebja, ki sodeluje pri izvajanju sodne oblasti, določa zakon.
Posebne dolžnosti ostalega sodnega osebja določa sodni red.
Kolikor ni drugače določeno, se predpisi, ki urejajo položaj in pravice delavcev v državnih organih, smiselno uporabljajo tudi za sodno osebje.
10. člen
Za zadeve pravosodne uprave je pristojno ministrstvo, pristojno za pravosodje.
11. člen
Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon.
Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje.
12. člen
Sodišče višje stopnje lahko zahteva od sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svojem območju.
V okviru izvajanja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena sme predsednik sodišča višje stopnje, v posebnih primerih pa tudi predsednik sodišča pred katerim se zadeva obravnava, zahtevati podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise v zadevah, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, v drugih pa le izjemoma, če je to potrebno zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu.
12.a člen
V zadevah iz sodne pristojnosti si sodišča dajejo pravno pomoč, ki obsega opravljanje postopkovnih dejanj ter posredovanje osebnih in drugih podatkov, v skladu z zakonom. Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil sodišča dajejo pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, kadar tako določa zakon.
Sodišča obdelujejo osebne in druge podatke v okviru in za namen sodnega odločanja ter za opravljanje zadev sodne uprave v skladu s tem zakonom, zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki, ki jih obdelujejo sodišča, morajo biti potrebni, ustrezni in po obsegu primerni namenom, za katere se zbirajo in naprej obdelujejo.
Sodnik ali senat, ki odloča v zadevi iz sodne pristojnosti, skrbi, da so osebni podatki v spisih in zbirkah osebnih podatkov po tem zakonu iz pristojnosti sodišč čim bolj točni, popolni, posodobljeni in zanesljivi ter jih popravi, dopolni, uniči ali blokira, ko izve, da je to potrebno, v skladu z zakonom, ki ureja sodni postopek glede zadeve, v kateri odloča. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki v sodnem postopku, uresničuje svojo zahtevo za popravek osebnih podatkov z uporabo ugovorov, rednih ali izrednih pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi.
Sodišča čezmejno in brezplačno posredujejo osebne podatke iz spisov, vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig, registrov in javnih knjig iz pristojnosti sodišč pristojnim sodnim organom držav članic Evropske unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporaben pravni akt ali odločitev mednarodne organizacije, na katero je Republika Slovenija prenesla uresničevanje dela svojih suverenih pravic (v nadaljnjem besedilu: čezmejna izmenjava). Sodišča morajo pri posredovanju podatkov, če je to glede na vsebino podatkov ali zaprosila organa iz prejšnjega stavka potrebno, posebej navesti stanje njihove točnosti, popolnosti, posodobljenosti in zanesljivosti ter zaprositi za enako delovanje sodnih organov, ki njim zagotovijo potrebne osebne podatke s čezmejno izmenjavo. Pri obdelavi prejetih podatkov iz drugih držav ali mednarodnih organizacij so sodišča vezana na omejitve, ki jih je določil organ posredovanja podatkov.
Pri čezmejni izmenjavi po prejšnjem odstavku se osebni podatki posredujejo le sodnim organom ali drugim podobnim organom drugih držav ali mednarodnih organizacij, če so potrebni za delovanje oziroma odločanje teh organov in če njihova obdelava ni v neskladju z nameni iz prvega in četrtega odstavka 3. člena tega zakona. Organom iz tretjih držav se podatki lahko posredujejo le na podlagi mednarodne pogodbe ali v skladu z odločbo državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organi iz prvega stavka tega odstavka so vezani na omejitve obdelave podatkov, ki jih na podlagi pravnega reda Republike Slovenije določi sodišče Republike Slovenije, ki posreduje osebne podatke iz Republike Slovenije, zlasti zaradi varstva postopkovnih interesov, tajnosti postopkov, zasebnosti oseb ali varstva domneve nedolžnosti in pravic do poštenega sojenja. Sodišče Republike Slovenije lahko te omejitve označi tudi s priloženimi opombami, ki se nanašajo na opis stanja zadeve oziroma faze sodnega postopka ali na pomen uradnega zapisa po pravnem redu Republike Slovenije.
13. člen
Sodišče mora po uradni dolžnosti pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe in sklepe sodišč ter odločitve državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki jih navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodiščem oziroma državnim organom ali nosilcem javnih pooblastil, ki jih določi sodišče pri izvajanju svojih pristojnosti, v kar najkrajšem roku in brezplačno predložiti zahtevane odločitve.
Sodišče ima pri izvajanju svojih pristojnosti iz prejšnjega odstavka pravico zahtevati podatke iz prejšnjega odstavka tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo, razen če zakon določa pridobitev podatkov le na podlagi sodne odločbe ali da gre za zaupno razmerje. Za izvajanje teh pristojnosti lahko obdeluje tudi podatke, ki so mu jih prostovoljno dale druge pravne osebe, posamezniki, druge države ali mednarodne organizacije, če drug zakon tega ne prepoveduje.
Upravljavci podatkov ali zbirk podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, morajo posredovati zahtevane podatke sodiščem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh. Če se ti podatki v javnem sektorju ali osebah javnega prava obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa, ki ga vključno z omogočanjem ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig. Sodišče lahko te podatke iz zbirk pregleduje, jih kopira, prepiše ali izpiše ter naprej obdeluje v postopkih, v katerih izpolnjuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti. Povezovanje zbirk osebnih podatkov iz drugega stavka tega odstavka se izvede z enotno matično številko (EMŠO) ali davčno številko stranke ali naslovom njenega prebivališča ali pa z drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva. Zbirke osebnih podatkov sodišč z drugimi zbirkami osebnih podatkov se povezujejo v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Sodnik ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča javni uslužbenec sodišča v zahtevi za predložitev podatkov ali ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, namen njihove obdelave oziroma pravno podlago, osebno ime in rojstni datum ali enotno matično številko (EMŠO) ali pa naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva, ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki predloženi sodišču.
Za izvajanje pristojnosti ter izpolnitev nalog in obveznosti po tem zakonu in zakonih, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, lahko sodišče brezplačno pridobi in obdeluje te osebne podatke: za fizično osebo osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), drugo uradno identifikacijsko številko, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsto prebivališča; če je fizična oseba tujec, namesto enotne matične številke občana ali druge uradne identifikacijske številke osebno ime, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za odgovorno osebo pravne osebe poleg podatkov iz tega odstavka tudi seznam del in nalog, ki jih opravlja; za pravno osebo pa firmo, sedež in matično številko.
Občutljive osebne podatke lahko sodišče pridobi in obdeluje le, če je to nujno potrebno za izvajanje pristojnosti ter izpolnjevanje nalog in obveznosti po tem zakonu in zakonih, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, pri njihovi obdelavi pa mora zlasti upoštevati njihovo tajnost, sprotno spremljati izvajanje ukrepov njihovega zavarovanja in preprečevati nepooblaščene vpoglede.
Sodišču do zastaranja kazenskega pregona ali do pravnomočnosti sodbe izjemoma ni treba obvestiti posameznika, katerega se ti podatki nanašajo, o pridobivanju teh podatkov, razen če zakon določa drugače.
Sodišča imajo dostop do vsebine tajnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in jih lahko obdelujejo v sodnih postopkih v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč.
1.a poglavje: Vrstni red reševanja zadev
13.a člen
Sodnik obravnava prednostne zadeve, ki so kot take določene z zakonom.
Sodnik pri določitvi vrstnega reda obravnavanja drugih zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče, tudi vrsto, naravo in pomen zadeve.
2. poglavje: Zakoniti sodnik
14. člen
Sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela.
15. člen
Na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.
Če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt.
Zadeve, v katerih višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločajo o rednem ali izrednem pravnem sredstvu, se sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju prispelih spisov, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.
Zadeve se po pravilih iz prejšnjih odstavkov sodnikom dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način, vnaprej določen s sodnim redom.
16. člen
Na način, določen v prejšnjem členu, se dodeljujejo tudi zadeve, v katerih je sodnik po prevzemu zadeve izločen ali katerih ne more pravočasno obravnavati zaradi daljše odsotnosti.
17. člen
Sodni red določa podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev.
S sodnim redom se podrobneje predpišejo zlasti pravila o dodeljevanju zadev v primerih, ko je več začetnih procesnih aktov vloženih zoper isto stranko, v primerih, ko je na isti dan ali v krajšem časovnem obdobju vloženih večje število začetnih procesnih aktov z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, v primerih, ko je zaradi obremenjenosti treba sodniku začasno ustaviti dodelitev novih zadev, in v drugih podobnih primerih ter pravila o načinu in vrstnem redu vabljenja sodnikov porotnikov zaradi udeležbe pri sojenju.
17.a člen
Na oglasni deski in na spletni strani sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev objavi:
-
razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zakona;
-
pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega reda;
-
razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena;
-
druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;
-
druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red.
Razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, obsega:
-
opravilno številko in vrsto zadeve;
-
datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke;
-
podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o kateri se obveščajo stranke;
-
osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo;
-
osebno ime stranke v postopku.
Podrobnejša pravila za objavo podatkov na sodni deski se določijo v sodnem redu.
Oglasna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti.
Če se podatki, objavljeni na oglasni deski, in na spletni strani sodišča razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na oglasni deski.
Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraza »oglasna deska« oziroma »deska«, če se nanašata na sodno desko, pomenita sodno desko.
17.b člen
Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja sodnih zadev po določbah tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo postopke pred sodišči.
4. poglavje: Personalni sveti
30. člen
Personalni sveti se oblikujejo pri okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču.
Personalni svet vrhovnega sodišča je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč, za reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe in za druga opravila, če tako določa zakon.
Personalni svet višjega sodišča je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov višjega, okrožnega ali okrajnega sodišča, če tako določa zakon.
Personalni svet okrožnega sodišča je pristojen za posamezna opravila, če tako določa zakon.
31. člen
Personalni svet sestavljajo po položaju predsednik sodišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.
Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.
32. člen
Predsednika personalnega sveta in njegovega namestnika izvolijo izmed sebe člani personalnega sveta z večino glasov s tajnim glasovanjem.
Personalni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
33. člen
V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset sodnikov, izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrožnem sodišču.
V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika.
Pri specializiranih sodiščih, ki imajo položaj okrožnih sodišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov specializiranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.
V personalne svete višjih in vrhovnega sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike.
Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča.
Članom personalnih svetov višjih in vrhovnega sodišča za udeležbo na sejah personalnega sveta pripada sejnina v višini, ki jo določi sodni svet ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.
34. člen
Volitve članov personalnega sveta razpiše sodni svet najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta, ki so voljeni.
35. člen
Člani personalnih svetov se volijo za dobo štirih let na način in po postopku, ki ga zakon, ki ureja sodni svet, določa za volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov. Podrobnejša navodila o načinu volitev sprejme sodni svet.
Članu personalnega sveta preneha mandat:
1.
s potekom dobe, za katero je izvoljen;
2.
z odstopom;
3.
s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;
4.
s prenehanjem opravljanja sodniške funkcije na sodišču, kjer jo je opravljal ob izvolitvi za člana personalnega sveta;
5.
z izvolitvijo za člana sodnega sveta;
6.
z dnem mirovanja sodniške funkcije po zakonu, ki ureja sodniško službo.
Član personalnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana personalnega sveta do izvolitve novega člana.
Članu personalnega sveta preneha mandat po 2. točki drugega odstavka tega člena z dnem, ko personalni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu. O tem se nemudoma obvesti sodni svet.
Če članu personalnega sveta preneha mandat po 2., 3., 4., 5. in 6. točki drugega odstavka tega člena, postane član za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v roku 8 dni na poziv predsednika sodnega sveta ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve.
5. poglavje: Sodna oblast, sodniki, sodišče
36. člen
Sodno oblast izvaja sodnik v skladu z zakonsko določeno pristojnostjo sodišča.
Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.
Sodnik, ki je bil izvoljen oziroma imenovan na okrožno sodišče ali okrajno sodišče, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, lahko sodniško funkcijo opravlja na vseh organizacijskih enotah okrožnega sodišča, če je tako določeno z letnim razporedom sodnikov.
Pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem sojenju imajo vsi v takšnem sojenju udeleženi sodniki enake pravice in enake dolžnosti. Zakon določa pravice procesnega vodstva sodnika, ki predseduje zbornemu sodišču (predsednik senata).
Pri opravljanju sodniške funkcije uporablja oseba ženskega spola naziv "sodnica", oseba moškega spola naziv "sodnik", skupaj s tem nazivom pa tudi ustrezen dodatek, ki kaže na njeno - njegovo sodniško mesto ali položaj.
37. člen
Sodišče je državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb.
Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno v zadevah in v primerih, ki jih določa zakon.
Sodišče izvršuje odločbe drugih državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, če zakon tako določa.
38. člen
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča, določi število sodniških mest na posameznem sodišču.
Za izračun potrebnega števila sodniških mest za posamezno sodišče se upošteva povprečni pretekli in pričakovani pripad zadev ter povprečni čas reševanja posameznih zadev.
Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.
39. člen
Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, pogoje za napredovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje določa zakon.
6. poglavje: Sodniki na delu na vrhovnem oziroma višjem sodišču
40. člen
Sodniki, ki so v skladu z zakonom dodeljeni na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodišča ter z izdelavo sodnih odločb, pripravljajo na zahtevo predsednikov senatov vrhovnega sodišča zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, opravljajo po odredbi predsednika vrhovnega sodišča druga strokovno zahtevnejša dela, lahko pa tudi delo generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodnike, dodeljene na delo na višje sodišče.
6.a poglavje: Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj
40.a člen
Pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek).
Zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani določi z letnim razporedom in soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če se soglasje s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča.
Število mest za razporejene in dodeljene sodnike za posamezen specializiran oddelek določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje. Pri določitvi števila sodniških mest se smiselno upoštevajo kriteriji iz 38. člena tega zakona.
Glavne obravnave in naroki v zadevah iz pristojnosti specializiranega oddelka se opravljajo na sedežu pristojnega okrožnega sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, pa tudi na sedežih drugih okrožnih in okrajnih sodišč z območja istega višjega sodišča.
40.b člen
V specializirani oddelek se v skladu s tem zakonom razporedi potrebno število sodnikov okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča, in Okrajnega sodišča v Ljubljani, ter v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, dodeli ustrezno število sodnikov z drugih sodišč.
Specializirani oddelek vodi vodja oddelka, ki ga izmed razporejenih sodnikov z letnim razporedom sodnikov določi predsednik sodišča.
40.c člen
Okrajnim sodnikom, razporejenim ali dodeljenim v specializirani oddelek, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, plača višjega sodnika, okrajnim sodnikom svetnikom plača višjega sodnika svetnika, okrožnim sodnikom plača vrhovnega sodnika, okrožnim sodnikom svetnikom in višjim sodnikom pa plača vrhovnega sodnika svetnika.
Način evidentiranja in obračunavanje časa iz prejšnjega odstavka določa Sodni red.
Sodniku, ki mu v skladu s prvim odstavkom tega člena pripada plača višjega sodnika, mu ta pripada v višini plačnega razreda, v katerega je v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrščena funkcija, ki jo zaseda višji sodnik ob uvrstitvi.
40.d člen
Z letnim razporedom sodnikov se določi podrobnejša razporeditev dela sodnikov, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek. Določi se lahko, da vsi sodniki oddelka sodijo v vseh zadevah iz pristojnosti specializiranega oddelka, lahko pa se sodniki razporedijo za sojenje zadev po posameznih pravnih področjih ali podpodročjih.
Zadeve se sodnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek, dodeljujejo v skladu s pravili Sodnega reda, v katerem se določijo tudi podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev ter organiziranju dela na specializiranem oddelku.
7. poglavje: Sodniki porotniki, porotniki
41. člen
Državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih.
42. člen
Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik.
43. člen
Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko ponovno imenovani.
44. člen
Predsednik višjega sodišča imenuje in razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča.
Pred ponovnim imenovanjem kandidatov za sodnike porotnike predsednik višjega sodišča pridobi mnenje predsednika pristojnega okrožnega sodišča o njihovem dotedanjem opravljanju dolžnosti sodnika porotnika.
45. člen
Kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.
Izmed predlaganih kandidatov imenuje predsednik višjega sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v sorazmerju s številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate oziroma v sorazmerju s številom članov, ki jih imajo interesne organizacije.
Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, imenuje predsednik višjega sodišča potrebno število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma madžarski jezik.
46. člen
Sodniki porotniki morajo biti imenovani pred potekom časa, za katerega so bili imenovani sodniki porotniki tekočega mandata.
Predsednik okrožnega sodišča mora najkasneje pet mesecev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo predlogom priložiti dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, ki jih določa zakon.
Predsednik okrožnega sodišča posreduje pravočasne in popolne predloge predsedniku višjega sodišča. Če je za sodnika porotnika predlagana oseba, ki je že doslej opravljala to dolžnost, priloži tudi mnenje iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.
Če od izteka roka iz drugega odstavka tega člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest sodnikov porotnikov, predsednik višjega sodišča presodi, ali bo potreben dodaten poziv predlagateljem za vložitev predlogov, ali pa bo imenoval sodnike porotnike oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to dolžnost in soglašajo s ponovnim imenovanjem.
V primeru iz prejšnjega odstavka predsednik višjega sodišča ni dolžan upoštevati določbe drugega odstavka prejšnjega člena.
47. člen
Če imenovanje sodnikov porotnikov ni opravljeno do izteka mandata, ostanejo prejšnji sodniki porotniki na dolžnosti do imenovanja sodnikov porotnikov novega mandata.
48. člen
Pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a po svoji vesti.".
Če je izvedba prisege iz prejšnjega odstavka zaradi okoliščin izrednega dogodka po 83.a členu tega zakona otežena ali onemogočena, lahko predsednik višjega sodišča, ki imenuje sodnike porotnike iz prvega odstavka 44. člena tega zakona, odloči, da pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik poda prisego pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu iz prejšnjega odstavka, kar ugotovi predsednik višjega sodišča, ki ga je imenoval.
49. člen
Število sodnikov porotnikov pri posameznih sodiščih določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje.
50. člen
Sodnikom porotnikom pripada za sodelovanje pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za pravosodje.
51. člen
Sodnik porotnik se razreši, če nevestno in neredno opravlja dolžnost sodnika porotnika.
Sodnik porotnik odgovarja za škodo, ki jo neposredno povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem dolžnosti.
Sodniku porotniku preneha mandat:
1.
če se odpove mandatu sodnika porotnika,
2.
če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,
3.
če izgubi zdravstveno zmožnost za opravljanje dolžnosti sodnika porotnika,
4.
če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Šteje se, da so razlogi iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka nastopili z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.
Odpoved mandatu učinkuje trideseti dan po prispetju k predsedniku višjega sodišča, ki je sodnika porotnika imenoval. Predsednik višjega sodišča o odpovedi takoj obvesti predsednika okrožnega sodišča.
V primeru iz prvega odstavka tega člena izda predsednik višjega sodišča na obrazložen predlog predsednika okrožnega sodišča odločbo o razrešitvi, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa ugotovitveno odločbo o prenehanju mandata sodnika porotnika.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor.
52. člen
Kadar zakon določa, da sodelujejo državljani pri izvajanju sodne oblasti kot porotniki, se glede njih uporabljajo določbe 42., ter 48. in 50. člena tega zakona.
8. poglavje: Uradniška delovna mesta in strokovno tehnična delovna mesta
53. člen
Za opravljanje pravnega dela ima sodišče potrebno število sodniških pomočnikov, samostojnih sodniških pomočnikov in višjih sodniških pomočnikov. Sodniški pomočnik opravlja delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu, višji pravosodni sodelavec ali svetovalec v pravosodju, in višji sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju.
Za pogoje za zasedbo delovnega mesta v prejšnjem odstavku navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje, se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
53.a člen
Sodniški pomočniki sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in po naročilu sodnika opravljajo manj zahtevna dela v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljajo obračun stroškov, izdelujejo osnutke odločb in opravljajo drugo delo v sodnem postopku po odredbi sodnika.
Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra, vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih taksah, odločajo na prvi stopnji o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča in odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v katerih je predmet dedovanja le premično premoženje.
Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom.
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo.
O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka odloči sodnik istega sodišča.
53.b člen
Pripravništvo za sodniškega pomočnika traja devet mesecev, pripravništvo za samostojnega sodniškega pomočnika pa eno leto. Izvaja se na sodiščih s položajem okrajnih in okrožnih sodišč.
Pripravnik iz prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje na sodišču, ki ima prosto delovno mesto za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, v skladu z določbami zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Del pripravništva, ki ga je kandidat za pripravnika iz prvega odstavka tega člena opravil kot sodniški pomočnik ali samostojni sodniški pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, v delu, ki ustreza predpisanemu programu pripravništva za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, lahko minister, pristojen za pravosodje, na prošnjo kandidata, prizna kot opravljenega.
Skupno število pripravniških delovnih mest za sodniške pomočnike in samostojne sodniške pomočnike letno določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, glede na izkazane kadrovske potrebe po sodniških pomočnikih in samostojnih sodniških pomočnikih, o čemer predhodno pridobi mnenje predsednikov sodišč, na katerih se izvaja pripravništvo.
Državni izpit za sodniškega pomočnika se opravlja po zaključenem pripravništvu.
Sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomočnik je dolžan po uspešno opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ostati v delovnem razmerju na sodišču še najmanj za čas trajanja pripravništva, razen, če to ni možno iz razlogov na strani sodišča.
Če sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomočnik po opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ne ostane v delovnem razmerju na sodišču, pa niso podani razlogi iz prejšnjega odstavka, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka plač ter ostalih osebnih prejemkov v času pripravništva.
Vsebino, potek in program pripravništva za sodniškega pomočnika ter samostojnega sodniškega pomočnika ter vsebino in način opravljanja državnega izpita za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika predpiše minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.
54. člen
Sodišča imajo strokovne sodelavce, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki.
Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave, ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
Za pogoje za zasedbo delovnega mesta zgoraj navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Za strokovne sodelavce se smiselno uporabljajo določbe četrtega ter petega odstavka 53.a člena tega zakona.
55. člen
Pripravniki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: sodniški pripravnik) lahko spremljajo naroke, glavne obravnave ter seje senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemajo na zapisnik vloge strank ter pišejo zapisnike.
58. člen
Pravica do stavke sodnega osebja je omejena.
V času stavke je sodno osebje dolžno opravljati delo v razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih sejah ter poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odločb v zakonitem roku. V postopkih, za katere je z zakonom določeno, da so hitri oziroma v zadevah, ki so po zakonu, oziroma naravi stvari nujne, je osebje dolžno poslovati tudi v času stavke.
59. člen
Število in vrste delovnih mest sodnega osebja za posamezna sodišča določi, glede na sprejet skupni kadrovski načrt za vsa sodišča, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Merila za določitev števila delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi in usklajuje minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom, glede na povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za posamezno vrsto delovnih mest.
9. poglavje: Sodna uprava
60. člen
V zadeve sodne uprave sodi odločanje, upravljanje z znanjem, načrtovanje, organiziranje, kadrovanje, vodenje, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, upravljanje s proračunom sodišča in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave sodnih odločb.
V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
Kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno.
Če pride na sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje, ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev, mora predsednik sodišča v skladu s pooblastili v zakonu in sodnem redu sprejeti program reševanja teh zadev. Storilnost sodišč spremlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na podlagi podatkov sodne statistike.
Če kljub povečani storilnosti ni mogoče zagotoviti sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se lahko sodišču dodelijo dodatna finančna sredstva za reševanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reševanja. O dodelitvi sredstev odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Če z opisanimi ukrepi ni možno zmanjšati števila nerešenih zadev na razumno mero, se sodišču lahko poveča sistemizacijo in odobrijo dodatne zaposlitve.
S sodnim redom se podrobneje predpišejo ustrezne evidence v sodni statistiki, s pomočjo katerih se ugotavlja storilnost in določijo drugi ukrepi za odpravljanje zaostankov ali nerešenih zadev.
60.a člen
V zadeve sodne uprave spada tudi spremljanje, ugotavljanje in analiziranje učinkovitosti dela sodnikov na posameznem sodišču. Analiza učinkovitosti in uspešnosti dela sodnikov je sestavni del letnega poročila o poslovanju sodišča, ki ga predsednik sodišča za preteklo leto najpozneje do 28. februarja v tekočem letu predloži neposredno pristojnemu višjemu sodišču, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje letno poročilo o svojem poslovanju sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
Letno poročilo o poslovanju sodišča obsega naslednja področja:
1.
kadrovska opremljenost sodišča:
-
število sodniških mest in sistemiziranih delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;
-
število zasedenih sodniških mest in delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;
-
dejansko prisotnost sodnikov in sodnega osebja na delovnem mestu v poslovnem letu;
2.
sodna statistika:
-
število pripadlih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;
-
število rešenih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;
-
število nerešenih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;
-
število pomembnejših in drugih zadev v delu v poslovnem letu;
-
število pomembnejših in drugih zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo;
-
število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb;
-
kriterij učinkovitosti – število rešenih zadev na sodnika in sodno osebje;
-
število prenosov pristojnosti za rešitev pomembnejših in drugih zadev (105.a člen tega zakona);
-
število dodeljenih zadev specializiranemu oddelku sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj;
3.
časovni standardi:
-
količnik reševanja pripada;
-
pričakovani čas rešitve zadev;
-
povprečna starost nerešenih zadev;
-
povprečni čas rešitve zadev v zadnjih 12 mesecih;
-
število rešenih in nerešenih pomembnejših in drugih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek;
-
reševanje zadev, starejših od pet let;
-
reševanje zadev, starejših od deset let;
4.
oceno doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto, pri čemer se posebej oceni doseganje poslovnih rezultatov.
Pomembnejše zadeve iz 2. točke prejšnjega odstavka se določijo s sodnim redom.
Letno poročilo o poslovanju posameznega sodišča pripravi predsednik sodišča.
Pred predložitvijo letnega poročila v skladu s prvim odstavkom tega člena mora predsednik sodišča to poročilo obravnavati na letni konferenci sodnikov.
Podrobnejšo obliko letnega poročila o poslovanju sodišča določi s podzakonskim predpisom minister, pristojen za pravosodje.
60.b člen
Letno poročilo, v katerem Vrhovno sodišče Republike Slovenije oceni izvajanje sodne oblasti, obsega naslednja področja:
1.
kadrovska opremljenost sodišč:
-
število sodniških mest in sistemiziranih delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;
-
število zasedenih sodniških mest in delovnih mest sodnega osebja na zadnji dan v letu;
-
dejansko prisotnost sodnikov in sodnega osebja na delovnem mestu v poslovnem letu;
-
oceno ustreznosti števila sodniških mest in mest sodnega osebja na posameznem sodišču;
2.
sodna statistika:
-
število pripadlih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;
-
število rešenih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;
-
število nerešenih pomembnejših in drugih zadev v poslovnem letu;
-
število pomembnejših in drugih zadev v delu v poslovnem letu;
-
število pomembnejših in drugih zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo;
-
število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb;
-
kriterij učinkovitosti – število rešenih zadev na sodnika in sodno osebje;
-
število prenosov pristojnosti za rešitev pomembnejših in drugih zadev (105.a člen tega zakona);
-
število dodeljenih zadev specializiranemu oddelku sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj;
3.
časovni standardi:
-
količnik reševanja pripada;
-
pričakovani čas rešitve zadev;
-
povprečna starost nerešenih zadev;
-
povprečni čas rešitve zadev v zadnjih 12 mesecih;
-
število rešenih in nerešenih pomembnejših in drugih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek;
-
reševanje zadev, starejših od pet let;
-
reševanje zadev, starejših od deset let;
4.
primerjalna ocena zbranih podatkov med sodišči iste stopnje in iste vrste na podlagi meril iz 3. točke tega odstavka;
5.
drugi podatki, ki so potrebni za oceno učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč.
Letno poročilo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se izdela za vsako sodišče posebej, za vsa sodišča iste stopnje skupaj (okrajna, okrožna in višja sodišča), za specializirana sodišča (delovna in socialna sodišča, upravno sodišče) in za Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter za vsa sodišča skupaj.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč Državnemu zboru Republike Slovenije, v vednost pa tudi sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, do 15. maja v tekočem letu za preteklo leto ter ga objavi na svojih spletnih straneh.
60.c člen
Na podlagi poročila iz prejšnjega člena za preteklo leto Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejme merila za kakovost dela sodišč za naslednje leto, ki vsebujejo procese reševanja zadev, navodila za učinkovito izvajanje sodne uprave ter določajo pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah in stopnjah sodišč. K merilom za kakovost dela sodišč v delu, ki se nanaša na določitev časa za opravljanje tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah in stopnjah sodišč, daje predhodno soglasje minister, pristojen za pravosodje.
60.č člen
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprejme politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč s soglasjem sodnega sveta.
Sodni svet lahko predlaga spremembe ali dopolnitve politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč.
Politika zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter njene spremembe in dopolnitve se objavijo na spletnih straneh sodišč.
61. člen
Zadeve sodne uprave so v pristojnosti predsednika sodišča in direktorja sodišča, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojnosti, ki jih ima po tem zakonu, drugih zakonih in Sodnem redu predsednik sodišča, na okrajnih sodiščih, ki so organizacijska enota okrožnega sodišča, izvaja predsednik okrožnega sodišča, ki lahko del pristojnosti prenese na predsednika okrajnega sodišča, ki vodi tako okrajno sodišče.
Predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih.
Predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, nadomešča sodnik, ki je določen z letnim razporedom na podlagi predhodnega soglasja tega sodnika. Če ni mogoče zagotoviti nadomeščanja predsednika ob soglasju sodnika, se sodnika, ki nadomešča predsednika sodišča, določi z letnim razporedom. Zoper razporeditev brez soglasja sodnika se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 71. člena tega zakona.
Sodišče, pri katerem sodniško službo opravlja najmanj petdeset sodnikov, ima lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri podpredsednike. Če ima sodišče več kot enega podpredsednika, predsednik sodišča pooblasti enega izmed njih za nadomeščanje, če pooblastila ni, predsednika nadomešča podpredsednik, ki dalj časa opravlja sodniško funkcijo.
Če ostane sodišče brez predsednika, se lahko za čas do šest mesecev za opravljanje dolžnosti predsednika imenuje sodnik enakega ali višjega položaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za nadaljnjih šest mesecev. Začasnega predsednika sodišča imenuje predsednik neposredno višjega sodišča, začasnega predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, predsednik tega okrožnega sodišča, začasnega predsednika vrhovnega sodišča pa občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
61.a člen
Za izvrševanje zadev sodne uprave imajo lahko okrožna sodišča, višja sodišča in Upravno sodišče Republike Slovenije ali posamezno višje sodišče za nižja sodišča na njegovem območju ter Okrajno sodišče v Ljubljani, direktorja sodišča. Posamezno okrožno sodišče ima lahko direktorja sodišča, če na višjem sodišču ni direktorja sodišča za nižja sodišča na območju tega višjega sodišča. Direktor sodišča samostojno opravlja naloge sodne uprave za celotno območje Okrajnega sodišča v Ljubljani, okrožnega ali višjega sodišča oziroma za zunanje oddelke tega sodišča, ki se nanašajo na materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišča, vodenje postopkov javnih naročil, odločanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja, zagotavljanje varnosti na sodišču, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov ter opravlja druge naloge sodne uprave na podlagi pooblastila predsednika pristojnega sodišča razen nalog, ki se nanašajo na opravljanje sodniške službe.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima generalnega sekretarja, ki je funkcionar in opravlja naloge iz prejšnjega odstavka.
Če posamezno sodišče v skladu s prvim odstavkom tega člena nima direktorja, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodišča.
61.b člen
Direktorja sodišča imenuje in razrešuje predsednik sodišča. Položaj se pridobi z odločbo o imenovanju za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Za pridobitev položaja direktorja sodišča mora kandidat izpolnjevati pogoje za imenovanje v naziv prvega kariernega razreda, ki so določeni z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Prosto mesto direktorja sodišča razpiše predsednik sodišča, ki s prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, opravi ustni razgovor. Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev, se zavržejo.
Predsednik sodišča izbere najustreznejšega kandidata, pri čemer upošteva znanje, izkušnje, priporočila in dosežke kandidatov na področjih iz prvega odstavka 61.c člena tega zakona.
Predsednik sodišča v odločbi o imenovanju navede razloge za imenovanje. Če kandidata ne izbere, mora navesti razloge za neimenovanje. Odločbo o imenovanju ali sklep, s katerim predsednik sodišča ne izbere nobenega kandidata, se vroči vsem prijavljenim kandidatom. Zoper odločbo ali sklep je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa.
Glede prenehanja položaja in razrešitve direktorja sodišča se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ima pravico do plače in dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Direktor sodišča ne sme opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
61.c člen
Direktor sodišča mora pridobiti funkcionalna znanja o kadrovanju, vodenju in upravljanju sodišča, razvijanju dobrih delovnih odnosov, oblikovanju organizacijske strukture, uporabi inovativnih strategij, zbiranju, analiziranju in uporabi informacij, upravljanju s proračunom sodišča, komuniciranju z javnostmi, upravljanju z znanjem, ter druga specialna znanja v okviru strokovnega usposabljanja za direktorje sodišč najpozneje v enem letu od imenovanja. Po zaključku usposabljanja direktor sodišča predsedniku sodišča predloži potrdilo o opravljenem usposabljanju. Če ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem roku, mu funkcija direktorja sodišča preneha.
Vsebino in trajanje programa strokovnega usposabljanja, ki ga izvaja Center za izobraževanje v pravosodju, s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.
62. člen
Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik, ki izpolnjuje naslednja pogoja:
1.
da je sodnik sodišča enakega ali višjega položaja in da je sodniško službo uspešno opravljal vsaj tri leta;
2.
da prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča.
Predsednik sodišča mora v okviru programa Centra za izobraževanje v pravosodju najpozneje v enem letu od imenovanja opraviti program usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu. Po zaključku usposabljanja predsednik sodišča sodnemu svetu, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ministru, pristojnemu za pravosodje, predloži potrdilo o opravljenem usposabljanju. Če ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem roku, mu funkcija predsednika sodišča preneha.
Ne glede na določbi prvega odstavka 61.c člena tega zakona in prejšnjega odstavka funkcija direktorja sodišča oziroma predsednika sodišča ne preneha, če direktor sodišča oziroma predsednik sodišča, ki iz opravičenih razlogov ni mogel opraviti programa usposabljanja do izteka zakonskega roka, pred iztekom tega roka vloži prošnjo za njegovo podaljšanje. O prošnji predsednika sodišča odloči predsednik višjega sodišča, o prošnji direktorja sodišča pa generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Če prošnji ni ugodeno, se direktor sodišča oziroma predsednik sodišča lahko pritoži v osmih dneh od vročitve odločitve o prošnji. O pritožbi predsednika sodišča odloči sodni svet, o pritožbi direktorja sodišča pa predsednik sodišča. Z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa o zavrženju ali zavrnitvi prošnje funkcija direktorja oziroma predsednika sodišča preneha.
Vsebino in trajanje programa usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.
62.a člen
Predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednike drugih sodišč imenuje z odločbo sodni svet po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje, predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pri izbiri oziroma imenovanju kandidata sodni svet upošteva zlasti naslednje kriterije:
-
potrebe konkretnega sodišča;
-
strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat;
-
kandidatove strokovne kvalifikacije in posebna znanja, izkušnje, priporočila in dosežke v zvezi z sojenjem;
-
kandidatovo znanje tujih jezikov.
62.b člen
Prosto mesto predsednika sodišča razpiše sodni svet šest mesecev pred iztekom mandata. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 62. člena tega zakona. Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišč ni obvezna za kandidate za podpredsednike sodišč.
Šestletni strateški program dela sodišča mora vsebovati zlasti oceno stanja na sodišču, oceno tveganj in priložnosti za izboljšanje poslovanja sodišča, opis področij delovanja in opredelitev poslovnih ciljev glede dostopa do sodišča, vključno s postopki alternativnega reševanja sporov, kakovosti storitev, nepristranskosti, odgovornosti za rezultate, učinkovitosti in transparentnosti, navedbo ukrepov za vsako od področij dela, opredelitev nosilcev ukrepov in rokov za njihovo izvedbo ter kriterije za merjenje učinkov in za ocenjevanje doseganja poslovnih ciljev.
Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev za imenovanje, sodni svet zavrže.
Pisni mnenji predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, če je sodišče organizacijska enota tega okrožnega sodišča, iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona se vročita vsem prijavljenim kandidatom najmanj 5 dni pred razgovorom iz naslednjega odstavka.
Sodni svet mora pred izbiro in imenovanjem opraviti s prijavljenimi kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za imenovanje, ustni razgovor, na katerem je lahko navzoč tudi minister, pristojen za pravosodje, ki ima pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja. Na ustnem razgovoru mora kandidat predstaviti tudi strateški program dela.
Minister, pristojen za pravosodje, mora pisno mnenje o kandidatu predložiti sodnemu svetu v roku 15 dni po opravljenem razgovoru iz prejšnjega odstavka.
Sodni svet v odločbi o imenovanju navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje.
Zoper odločbo sodnega sveta iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona, s katero sodni svet imenuje izbranega kandidata in hkrati odloči o zavrnitvi drugih kandidatov oziroma zoper sklep, s katerim ne imenuje nobenega kandidata, je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe zoper odločbo oziroma sklep. Vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja do izteka zakonskega roka, v katerem mora sodišče odločiti v sporu, oziroma do odločitve sodišča, če je odločitev sprejeta v tem roku.
Če je za predsednika sodišča imenovan sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške službe na tem sodišču, šteje imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega sodišča. Po prenehanju oziroma razrešitvi s funkcije predsednika sodišča se lahko tak sodnik vrne na sodniško mesto na sodišču, na katerem je opravljal sodniško službo pred imenovanjem za predsednika sodišča. O premestitvi na zahtevo sodnika odloči sodni svet.
Za imenovanje in razrešitev podpredsednika sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča, če ta zakon ne določa drugače.
63. člen
Predsedniku sodišča preneha funkcija:
1.
če mu preneha ali je razrešen sodniške funkcije;
2.
če je imenovan za sodnika ali predsednika drugega sodišča;
3.
če se odpove funkciji predsednika sodišča;
4.
po poteku mandata, če ni ponovno imenovan.
Funkcija predsednika sodišča iz razloga po 2. točki prejšnjega odstavka preneha z dnem učinkovanja imenovanja za sodnika ali predsednika drugega sodišča, iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka pa trideseti dan po prispetju odpovedi na sodni svet.
64. člen
Predsednik sodišča se razreši funkcije predsednika:
1.
če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali merili za kakovost dela sodišč ali če jih ne opravlja pravočasno;
2.
če s kršitvijo predpisov ali kako drugače okrni načelo neodvisnosti sodnikov pri sojenju;
3.
če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev (2. poglavje tega zakona);
4.
če sodišče, ki mu predseduje, dve leti zaporedoma neupravičeno ne doseže načrtovanih poslovnih rezultatov, v skladu z letnim programom dela sodišča, ki ga je sprejel predsednik sodišča.
Poročilo o kršitvah oziroma dejstvih iz prejšnjega odstavka pripravi predsednik sodišča višje stopnje sam ali na zahtevo sodnega sveta oziroma ministra, pristojnega za pravosodje.
Predsedniku sodišča mora biti v postopku razrešitve dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa, da neposredno pred Državnim zborom obrazloži svoje stališče.
Poročilo iz drugega odstavka tega člena in izjava iz prejšnjega odstavka se pošljeta sodnemu svetu.