STA novice / Zagovornik načela enakosti: Banke morajo vsem omogočiti odprtje osnovnega plačilnega računa

Zagovornik načela enakosti je v sporočilu za javnost pojasnil, da v okviru svojih nalog in pristojnosti spremlja težave ljudi, ki jim banke v Sloveniji nočejo odpreti plačilnih računov ali jim njihove bančne račune zapirajo.

Težave imajo po Lobnikovih besedah še zlasti v Sloveniji živeči tujci, begunci, posamezniki pod mednarodno zaščito in prosilci za azil. Nekateri med prizadetimi so tudi slovenski državljani, ki prvotno izvirajo iz držav, ki so jih uvrstili na seznam tistih, v katerih obstaja visoko ali povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. Gre za seznam, ki je dostopen na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja.

Lobnik je pri poizvedovanju na Banki Slovenije izvedel, da je treba razlikovati med dvema vrstama bančnih računov, o čemer večina posameznikov glede na njegovo prakso ni jasno seznanjena. Banke tako predstavnikom zgoraj omenjenih skupin bodisi zavračajo odprtje ali zaprejo osebni račun oz. običajni transakcijski račun.

Lahko pa predstavniki teh skupin odprejo t. i. osnovni plačilni račun, ki je posebna oblika transakcijskega računa. Po zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ta račun omogoča storitve, kot so polog sredstev na plačilni račun, dvig gotovine s plačilnega računa v EU na bančnem okencu ali bankomatih ter izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, domačih in čezmejnih plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajniki.

Zagovornik ob tem izpostavlja, da omenjeni zakon pri pogojih za odprtje in dostop do osnovnega plačilnega računa izrecno prepoveduje razlikovanje strank oz. potrošnikov na podlagi njihovih osebnih okoliščin. To se v večini sklada tudi s prepovedjo diskriminacije na podlagi zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Zakon določa tudi, da morajo osnovni plačilni račun ponujati potrošnikom vse banke, ki vodijo plačilne račune potrošnikov, izrecno pa je v zakonu tudi navedeno, da ima potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki. To velja tudi za potrošnike brez stalnega naslova in prosilce za azil ter potrošnike, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, a njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

Zakon tudi nalaga, da banke postopek odpiranja osnovnega plačilnega računa oblikujejo tako, da uveljavljanje te pravice ni preveč težavno ali obremenjujoče za potrošnika.

Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa lahko banka po zakonu zavrne le, če bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Poleg tega banka prošnjo lahko zavrne, če ima potrošnik že odprt plačilni račun pri drug banki v Sloveniji, razen če je ta v fazi zapiranja, če krši oz. je v zadnjih treh letih kršil pogodbene obveznosti do te banke ali če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

O zavrnitvi prošnje o odprtju osnovnega plačilnega računa je banka v vsakem primeru obvezana potrošnika nemudoma pisno in brezplačno obvestiti ter navesti razloge zanjo.

Če pa posameznik že ima odprt osnovni plačilni račun pri banki, lahko banka pogodbo s stranko enostransko prekine, če se račun namerno uporablja za nezakonite namene, če na računu več kot 24 mesecev ni bilo nobene transakcije, če potrošnik da netočne informacije z namenom pridobitve računa, če ne prebiva več zakonito v EU, če naknadno odpre račun pri drugi banki, če v zadnjih treh letih krši pogodbo ali pa če iz njega posluje z državami, v katerih obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Vse te zakonske določbe pa po Lobnikovih navedbah ne veljajo za osebne račune, kjer so banke bolj svobodne tako pri odpiranju kot njihovem zapiranju.