STA novice / V DZ zakonodajno pot sklenil opozicijski predlog za abolicijo kazni za kršenje vladnih odlokov

Poslanci LMŠ, NeP, SD in Levice so junija vložili zakonski predlog za abolicijo in amnestijo vseh, ki so bili kaznovani za prekrške na podlagi neustavnega zakona o nalezljivih boleznih in vladnih odlokov za omejevanje gibanja in zbiranja. Postopke, ki še niso zaključeni, bi ustavili, pravnomočno zaključene pa razveljavili in povrnili plačane globe.

Tina Heferle (LMŠ) je poudarila, da v nobeni pravni demokratični državi posameznik ne bi smel biti kaznovan na podlagi neustavnih predpisov. Dejstvo, da so bili mnogi kaznovani na protiustavni podlagi, po besedah Maše Kociper v SAB ocenjujejo kot nedopustno. Glede na opozorila v okviru zakonodajnega postopka, da tudi predlog zakona kot tak ne upošteva vseh pravnih položajev in posledično ne zadošča načelu neenake obravnave, pa bi zakonski predlog, če bi bila volja za to, lahko ustrezno popravili.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev obžalujejo, da se je vladajoča koalicija odločila, da bo zavrnila možnost, da popravi povzročene krivice. Kot je dejal Branislav Rajić, bi koalicija s tem vsaj do določene mere povrnila izgubljeno zaupanje ljudi v pravno državo.

"Vemo, da sta tudi pogoja PCT in PC že v presoji na ustavnem sodišču, zato lahko najverjetneje pričakujemo ponovitev zgodbe," pa je menila Meira Hot (SD). Željko Cigler (Levica) pa je bil znova kritičen do določenih vladnih ukrepov, katerih namen je po njegovih besedah predvsem omejevanje svobode izražanja.

Iz koalicije, ki predloga ni podprla, so danes stališče predstavili v SDS in NSi. Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegli v pravnomočne postopke, je neustrezen, pomenil pa bi tudi lahko negativen signal pri zavzemanju družbe za čim večje spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije, je pojasnil Blaž Pavlin (NSi).

Dejan Kaloh (SDS) pa je med drugim poudaril, da izdaja odlokov, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja ni bila posledica nekakšne samovolje vlade, pač pa nepopolne zakonske ureditve, ki je vladi v trenutku, ko je bilo treba v krizni situaciji nemudoma ustrezno odreagirati za zaščito javnega zdravja, enostavno ni nudila zadostne pravne podlage, v skladu s katero bi bilo mogoče nemudoma odločiti.