STA novice / Evropsko računsko sodišče pod drobnogled vzelo strategijo EU za gozdove

Več bi se lahko denimo storilo za boj proti nezakoniti sečnji in za boljšo osredotočenost gozdarskih ukrepov za razvoj podeželja na biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe, so danes sporočili z omenjenega sodišča.

"Čeprav so se gozdne površine v EU v zadnjih 30 letih povečale, se stanje teh gozdov slabša. Prakse trajnostnega gospodarjenja so ključne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in obravnavanje podnebnih sprememb v gozdovih," so poudarili.

Financiranje gozdnih območij iz proračuna EU je veliko manjše kot financiranje kmetijstva, čeprav so površine zemljišč, ki jih pokrivajo gozdovi, in površine, ki se uporabljajo za kmetijstvo, skoraj enake.

EU za gozdarstvo nameni manj kot en odstotek proračuna skupne kmetijske politike in je osredotočena na podporo ohranitvenim ukrepom ter podporo za sajenje in obnavljanje gozdnih površin. 90 odstotkov financiranja EU, namenjenega gozdarstvu, se zagotavlja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

"Gozdovi imajo več funkcij; koristijo namreč okoljskim, gospodarskim in družbenim namenom. Določanje ekoloških meja, na primer glede rabe gozdov za energijo, pa še poteka," je povedal Samo Jereb, član Evropskega računskega sodišča, pristojen za poročilo.

Gozdovi lahko po njegovih besedah delujejo kot pomembni ponori ogljika in pripomorejo k zmanjševanju posledic podnebnih sprememb, kot so gozdni požari, nevihte, suše in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, vendar le, če so v dobrem stanju. "Evropska komisija in države članice so odgovorne za pospešitev ukrepov za zagotovitev odpornih gozdov," je dodal Jereb.

Revizorji so ugotovili, da se s ključnimi evropskimi politikami obravnavajo biotska raznovrstnost in podnebne spremembe v gozdovih EU, a je njihov vpliv omejen.

Čeprav se na primer z uredbo o lesu prepoveduje trženje nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov v EU, se nezakonita sečnja še vedno izvaja. Obstajajo slabosti pri tem, kako države članice izvršujejo uredbo, poleg tega pa pogosto ni uspešnih pregledov, kar velja tudi za Evropsko komisijo.

Daljinsko zaznavanje - z daljinskem zaznavanjem Zemlje pridobljene informacije, zemljevidi in geografsko označene fotografije - ima velik potencial za stroškovno učinkovito spremljanje velikih območij, vendar ga komisija ne uporablja dosledno.

EU je sprejela več strategij za obravnavo nizke stopnje biotske raznovrstnosti in slabega stanja ohranjenosti gozdov. Vendar so revizorji ugotovili, da je kakovost ohranitvenih ukrepov za te gozdne habitate še vedno problematična.

Čeprav 85 odstotkov ocen zavarovanih habitatov kaže zelo slabo ali slabo stanje ohranjenosti, je cilj večine ohranitvenih ukrepov le ohranjanje, ne obnovitev stanja. Pri nekaterih projektih pogozdovanja so revizorji opazili sklope monokultur, z mešanjem različnih vrst pa bi se izboljšali biotska raznovrstnost in odpornost proti nevihtam, suši in škodljivcem.

Ukrepi za razvoj podeželja so imeli po ugotovitvah revizorjev majhen učinek na biotsko raznovrstnost gozdov in odpornost na podnebne spremembe, deloma zaradi skromne porabe za gozdove (tri odstotke celotne porabe za razvoj podeželja v praksi) in slabosti pri zasnovi ukrepov.

Zgolj obstoj načrta za gospodarjenje z gozdovi, ki je pogoj za prejemanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne daje zadostnega zagotovila, da bo financiranje usmerjeno v okoljsko trajnostne dejavnosti. Poleg tega se s skupnim sistemom EU za spremljanje ne meri učinkov gozdarskih ukrepov na biotsko raznovrstnost ali podnebne spremembe, so še navedli na Evropskem računskem sodišču.