STA novice / Ob prelomu leta: Vlada pripravila več ukrepov za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (tema) (II)

V začetku decembra je vlada odločila o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom k splošnemu dogovoru v zdravstvu za letos. Z njim po navedbah vlade urejajo razmere na primarni ravni, njegovi skupni finančni učinki za letošnje leto znašajo 24,8 milijona evrov, v prihodnjem letu pa 55 milijonov evrov. S posebnim vladnim projektom bodo nagrajevali time ambulant družinske medicine. In sicer tiste, ki imajo opredeljenih več zavarovancev, kot je meja, pri kateri lahko sicer odklanjajo nove opredelitve, tj. 1895 glavarinskih količnikov. Takih je 78 odstotkov zdravnikov splošnih ambulant ter otroškega in šolskega dispanzerja. Ti bodo upravičeni do izplačila delovne uspešnosti za zaposlenega glede na razpon preseganja glavarinskega količnika, in sicer v višini od pet do 30 odstotkov.

S spremembami zakona do čimprejšnje vključenosti zdravnikov v zdravstveni sistem

Še vedno namreč primanjkuje družinskih zdravnikov, brez katerega je trenutno 6,2 odstotkov oz. 131.000 zavarovanih oseb. Kot navajajo v zdravniški zbornici, se mladi zdravniki zaradi težjih pogojev dela za določene zdravniške specializacije vse redkeje odločajo. To je najbolj očitno v družinski medicini, vendar ostajajo specializacije nezasedene tudi na področju pediatrije, anesteziologije, nefrologije, urgentne medicine in tudi infektologije. Trenutno je nezasedenih 126 od 310 razpisanih mest za specializacije.

Tudi sicer je bilo ob utrujenosti dela zdravstvenega osebja v boju z epidemijo covida-19 slišati še več opozoril o pomanjkanju kadra. V sindikatih in zbornici zdravniške in babiške nege opozarjajo, da izčrpane medicinske sestre odhajajo iz poklica ali v tujino, tja pogledujejo tudi zdravniki, predvsem mladi, ki so po navedbah zdravniške zbornice konec novembra vložili več deset vlog za izdajo potrdil o dobrem imenu. Ob tem še opozarjajo, da če bi v Sloveniji želeli doseči povprečje EU glede števila zdravnikov na 1000 prebivalcev, bi morali takoj zaposliti tisoč zdravnikov.

Ministrstvo za zdravje je za izboljšanje dostopnosti zdravstvenega sistema pripravilo novelo zakona o zdravniški službi, ki jo je DZ sprejel v začetku decembra. Med drugim je prinesla uvedbo osnovne licence zdravnikov, ki omogoča takojšnjo vključitev zdravnikov po opravljenem pripravništvu in strokovnemu izpitu v opravljanje zdravniške službe, uvedbo certifikata o posebnih znanjih ter spremenjene zahteve o znanju slovenskega jezika za tuje zdravnike, pri čemer bo poudarek na poznavanju zdravniške, strokovne terminologije.

Nad neznano dolge čakalne dobe z nacionalnim razpisom za skrajševanje

Urejanje kadrovskih razmer pa bo le prvi korak k reševanju zatečenih težav, med katerimi so gotovo najbolj pereče čakalne dobe. Te je podaljšala epidemija covida-19, ki je zaustavila oz. zelo okrnila večino programov, a za koliko, ni jasno. Zadnje mesečno poročilo o čakalnih dobah je bilo namreč objavljeno 1. februarja 2021.

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je epidemiološka situacija na področju čakalnih dob stanje še poslabšala predvsem zaradi odpovedovanj terminov in nedodeljevanja novih, točnih terminov. Izboljšanje kakovosti podatkov v sistemu eNaročanje je odvisno od motenj v delovanju zdravstvenega sistema, zato do ureditve razmer ne pričakujejo izboljšav. "Nenujne zdravstvene storitve se prelagajo, odpovedujejo iz dneva v dan. Nasprotno v danem trenutku pričakujemo še več tovrstnih 'okvirnih' terminov, odpovedi ter težav pri implementaciji podatkov v centralni sistem eNaročanje s strani izvajalcev ter skrbnikov njihovih lokalnih sistemov," so za STA pojasnili na NIJZ.

Ministrstvo je konec julija objavilo razpis za skrajševanje čakalnih vrst v vrednosti 65 milijonov evrov, s katerim bi lahko po načrtu več kot 20.000 bolnikov hitreje prišlo do zdravstvene storitve. Po podatkih POP TV je bilo do začetka decembra obravnave deležnih le nekaj več kot 600 bolnikov. Razloge za to gre iskati v neprečiščenih čakalnih seznamih in zavračanju ponujenih terminov. Državni sekretar Cugelj je za POP TV takrat dejal, da bi izvajanje programa lahko nadaljevali v januarju. Poklukar je septembra za STA napovedal, da bosta jeseni objavljena še dva nova razpisa, ki pa do danes še nista bila.

Do leta 2031 napovedanih dve milijardi investicij v zdravstvo

DZ je sprejel tudi vladni zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki v prihodnjih desetih letih predvideva okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva. Od tega bo za oba univerzitetna klinična centra namenjenih skupaj 763 milijonov evrov, za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalne domove 557 milijonov evrov, specialne bolnišnice 214 milijonov evrov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov in za porodnišnice 26 milijonov evrov ter za primarno zdravstveno raven 200 milijonov evrov.

V prihodnjem letu bo za investicije v zdravstvu zagotovljenih 197,6 milijona, v letu 2023 219,7 milijona evrov, letu za tem 233,2 milijona evrov. Nato nameravajo v letu 2025 za zdravstveno infrastrukturo nameniti 227,7 milijona evrov, v letu 2026 252,6 milijona evrov, v letu 2027 220,4 milijona evrov, v letu 2028 172,1 milijona evrov, v letu 2029 169,9 milijona evrov, v letu 2030 136,8 milijona evrov in v letu 2031 135,51 milijona evrov.