STA novice / Odločitev ustavnega sodišča glede dviga plačnega stropa zdravnikov za sindikate pričakovana (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je namreč v danes objavljeni odločbi razveljavilo 48. člen desetega interventnega zakona, ki bi za zdravnike in zobozdravnike zvišal najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač javnega sektorja.

Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so v današnjem sporočilu za javnost spomnili, da so vlado in poslance ves čas obravnave zadnjega interventnega zakona opozarjali, da dvig najvišjega plačnega razreda zgolj za eno plačno podskupino ni nujen ukrep za odpravo posledic epidemija covida-19 in da pomeni neenako obravnavo javnih uslužbenk in uslužbencev.

"Odločitev ustavnega sodišča je pričakovana in je posledica še ene izmed mnogih kršitev ustave, ki si jih je privoščila trenutna oblast v zadnjih dveh letih. Če bi vladajoči spoštovali temeljne principe socialnega partnerstva in bi usklajevanje zakonov potekalo pred obravnavo na vladi in v državnem zboru, do takih tveganj ne bi prihajalo," je v zapisal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

V konfederaciji od prihodnje vlade pričakujejo takojšnji začetek pogajanj o plačah v javnem sektorju, s katerimi bodo vzpostavili ustrezna razmerja med plačami s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice. "Pričakujemo tudi ponovno vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta, ki bo temeljil na enakopravnem dialogu socialnih partnerjev in vlade. Le tako se bo v prihodnje mogoče izogniti potrebi po vlaganju zahtev za oceno ustavnosti, ki so eno od sredstev sindikatov, ko ni ustreznega dialoga z oblastjo," so zapisali.

Tudi po oceni predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič je odločitev ustavnih sodnikov pričakovana. "Ustavno sodišče je pokazalo, da tudi če imaš v rokah oblast, še vedno veljajo pravila pravne države," je dodala.

Kot je spomnila v izjavi za STA, je ustavno sodišče že pri upokojevanju starejših delavcev po sedmem protikoronskem paketu ocenilo, da je bila sprejeta ureditev, ki ni povezana z epidemično situacijo, ampak je šlo za sistemski poseg v zakonodajo.

Prav tako je bil deseti interventni zakon po njenih besedah sprejet na način, "ki bode v oči", torej brez javne razprave ali posvetovanj s socialnimi partnerji. "Poleg tega je to zakonodaja, ki je vezana s prepovedjo referenduma, kar pomeni, da je razen z odločitvijo ustavnega sodišča ni mogoče spraviti s sveta. Naša ustavna presoja je šla v smer presojanja sprejemanja načina zakona. Zdravniki lahko plače spremenijo v zakonodaji, ki to ureja in je sistemska, s pogajanji in postopki, ki so tam predvideni. Napad ni bil na višino zdravniških plač, ampak na način sprejemanja," je poudarila.

V tem mandatu socialnega dialoga v ZSSS ne pričakujejo več. "Če se do zdaj ni obudil - eno leto je že od prenehanja - se tudi v teh 14 dnevih ne bo. So pa take situacije, kot je ta ob razveljavitvi konkretne določbe, posledica pomanjkanja dialoga. Če bi socialni dialog tekel, ne bi bilo takih ustavnih presoj, ne bi bilo takih pretresov, ne bi bilo takih odmikov od načina sprejemanja zakonov. Odločitve bi bile pretehtane in ustavno sodišče bi imelo bistveno manj dela, kot ga ima sedaj," je še dejala sindikalistka.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je v odzivu za STA pozdravil odločitev ustavnega sodišča in jo tudi sam označil za pričakovano. Kot je zapisal, je odločitev med drugim potrdila, da je problematično poseganje v enotni plačni sistem mimo postopka, ki ga določa zakon o sistemu plač v javnem sektorju, da težave v zdravstvu trajajo dlje časa kot epidemija covida-19 in niso povezane zgolj s plačami, pač pa so bistveno bolj kompleksne ter da vladni ukrep sploh ne rešuje problematike mladih zdravnikov, kar je "bil deklariran cilj".

"Pozdravljamo tudi dejstvo, da ustavno sodišče z odločbami, kakršna je tudi predmetna odločba, postavlja jasne standarde glede tega, kaj je dopustno vključevati v interventno zakonodajo in kaj ne, glede na to, da je neposredna demokracija pri sprejemanju tovrstne zakonodaje omejena," je dodal.