Portal TFL

STA novice / Ustavno sodišče: Sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo (dopolnjeno)

sreda, 11.1.2023

Ljubljana, 11. januarja (STA) - Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.

DZ je s spremembami družinskega zakonika, sprejetimi lansko jesen, izenačil pravice istospolnih in raznospolnih parov pri sklenitvi zakonske zveze in posvojitvi otrok. Predstavniki Koalicije Za otroke gre! so v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma, a je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti. Zahtevo za oceno ustavnosti tega sklepa sta na ustavno sodišče podala Metka Zevnik in Aleš Primc.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi spomnilo, da ustava v 90. členu predvideva zakonodajni referendum, drugi odstavek tega člena pa določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma, in sicer referenduma ni dopustno razpisati med drugim o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. V teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve DZ o nedopustnosti referenduma, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le, ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave.

Ob tem so spomnili še, da je ustavno sodišče z dvema odločbama ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da spremembe družinskega zakonika odpravljajo protiustavnosti, ugotovljene z navedenima odločbama.

Še več, ustavno sodišče pritrjuje državnemu zboru, da opredelitev zakonske zveze, ki posledično vpliva tudi na opredelitev potencialnih upravičencev do skupne posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča.

Kot pavšalne je označilo očitke predlagateljev, da spremembe zakonika ne pomenijo zgolj odprave ugotovljenih protiustavnosti tudi zato, ker naj bi sprememba opredelitve zakonske zveze posredno vplivala tudi na vsa tista pravna področja, na katerih zakonodajalec na institut zakonske zveze veže določene pravne posledice. "Od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo v pravnem redu Republike Slovenije samo iskalo zakone in njihove posamezne določbe, na katere naj bi vplivala nova opredelitev zakonske zveze," so navedli.

Sicer pa tudi če opredelitev zakonske zveze povzroča pravne posledice (učinke) na drugih pravnih področjih, to ne pomeni, da zakon ne pade v izjemo, ki jo določa 90. člen ustave, so navedli ustavni sodniki.

Glede na navedeno tudi niso presojali o očitkih predlagateljev o protiustavnosti sprememb družinskega zakonika, ti so lahko predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti, ko bo ta začel veljati.

Ustavno sodišče poudarja še, da je v Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine.

Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Marko Šorli je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Svetlič je v ločenem mnenju predvsem problematiziral odločbi ustavnega sodišča, ki sta bili podlaga za spremembo družinskega zakonika in s katerima je ustavno sodišče pravice istospolnih pri poročanju in posvojitvah otrok izenačilo s pravicami oseb različnega spola. Kot je zapisal, je glede zakonske zveze vedno javno zagovarjal, da je treba pravice istospolnih izenačiti s pravicami, ki jih uživajo osebe, ki sklenejo zakonsko zvezo, saj te pravice izhajajo iz golega dejstva, da so istospolno usmerjeni ljudje del skupnosti.

"Toda upoštevati moramo, da obstaja še eno dejstvo: da pomembno število ljudi meni, da obstaja razlika med zvezo med istospolnimi osebami in raznospolnimi. In tudi to dejstvo bi moralo uživati spoštovanje, enako kot prvo. Način spoštovanja obeh 'dejstev' je po mojem mnenju predstavljala prejšnja ureditev," je zapisal. Glede odločbe, ki je istospolnim parom omogočila možnost posvojitve otrok po enakih merilih kot parom različnega spola, pa je navedel, da je ustavno sodišče samo jasno zapisalo, da pravica do posvojitve ni človekova pravica: "Zaradi tega bi se morala presoja ustaviti že na prvi stopnji testa".

Šorli pa je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da se sicer ne strinja z odločbama ustavnega sodišča, s katerima je to istospolne pare pri porokah in posvojitvah izenačilo s pari različnega spola, a sta bili obe sprejeti na veljaven način ter sta dokončni in pravno zavezujoči. "Spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije," je zapisal.

Po objavi odločitve ustavnega sodišča v Uradnem listu bo predsednica DZ zakon poslala v razglasitev, zakon pa bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, so pojasnili v DZ.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window