Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin

3071. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin

Občinski svet Občine Tolmin je na podlagi 52. člena ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, št. 70/08 – ZVO-1B, št. 108/09, št. 80/10 – ZUPUDPP in št. 43/2011 – ZKZ-C) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 2/09) ter sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (Uradne objave, št. 10/08) in Sklepa ministra pristojnega za prostor o ugotovitvi usklajenosti občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (št. 35016-8/2008/88 z dne 27. 7. 2012) na 19. seji dne 25. 9. 2012 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(uvod)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Tolmin.

(2)

OPN velja na celotnem območju občine.

(3)

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1)

OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.

(2)

Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Končne določbe

V. Priloge

(3)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Tabela 1: Pregled kart v strateškem delu OPN

+----------+--------------------------------------+-------------+
| Številka |Naslov karte                          |   Merilo    |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    1     |Zasnova prostorskega razvoja          |  1:50.000   |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    2     |Usmeritve za razvoj dejavnosti v      |  1:50.000   |
|          |krajini                               |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    3     |Usmeritve za razvoj naselij in        |  1:50.000   |
|          |celovito prenovo                      |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    4     |Zasnova prometnega omrežja            |  1:50.000   |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    5     |Zasnova oskrbe z vodo in odvajanje    |  1:50.000   |
|          |odpadnih voda                         |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    6     |Zasnova elektroenergetske             |  1:50.000   |
|          |infrastrukture                        |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    7     |Usmeritve za določitev namenske rabe  |  1:50.000   |
|          |prostora                              |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    8     |Omejitve v odprtem prostoru           |  1:50.000   |
+----------+--------------------------------------+-------------+

(4)

Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Tabela 2: Pregled kart v izvedbenem delu OPN

+----------+-------------------------------------+--------------+
| Številka |Karta                                |    Merilo    |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    1     |Pregledna karta občine z razdelitvijo|   1:50.000   |
|          |na liste                             |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    2     |Pregledna karta občine s prikazom    |   1:50.000   |
|          |osnovne namenske rabe in ključnih    |              |
|          |omrežij gospodarske javne            |              |
|          |infrastrukture                       |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    3     |Prikaz območij enot urejanja         |    1:5.000   |
|          |prostora, osnovne oziroma podrobnejše|              |
|          |namenske rabe prostora in prostorskih|              |
|          |izvedbenih pogojev                   |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    4     |Prikaz območij enot urejanja prostora|    1:5.000   |
|          |in prikaz javne gospodarske          |              |
|          |infrastrukture.                      |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+

3. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.

2.

Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% BTP obstoječega objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50% BTP obstoječega objekta oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

3.

Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, in za posamezne vrste posegov v prostor enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

4.

Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima povšinama ali pohodno površino in streho.

5.

Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1, 2, 3).

6.

Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

7.

Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.

8.

Faktor odprtih javnih površin (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke) ter celotno površino obravnavanega območja.

9.

Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino parcele objekta.

10.

Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele objekta.

11.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

12.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

13.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

14.

Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

15.

Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

16.

Komunalna oprema so:

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;

-

objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

17.

Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.

18.

Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

19.

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kopi.

20.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.

21.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

22.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.

23.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

24.

Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.

25.

Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino in storitvene dejavnosti.

26.

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

27.

Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

28.

Podstrešje je prostor pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.

29.

Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

30.

Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

31.

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s področja voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča, razen če so te z uredbo določene drugače. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.

32.

Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

33.

Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

34.

Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

-

Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.

-

Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta.

-

Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado – postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

-

Gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

-

Okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

35.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.

36.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

37.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

38.

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

39.

Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča.

40.

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

41.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

42.

Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

43.

Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

44.

Terasna etaža (kratica T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50% BTP etaže pod njo.

45.

Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

46.

Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.

47.

Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

48.

Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

49.

Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

50.

Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.

51.

Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

52.

Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.

53.

Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

54.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.

55.

Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

56.

Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo te frakcije izvajalcu javne službe.

57.

Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke izvajalcu javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

58.

Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

59.

Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)

Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:

Tabela 3: Pomen kratic uporabljenih v odloku

+--------+-----------------------------------------------------+
|Kratica |Pomen kratice                                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|BTP     |bruto tlorisna površina                              |
+--------+-----------------------------------------------------+
|EUP     |enota urejanja prostora                              |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FI      |faktor izrabe parcele                                |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FJP     |faktor odprtih javnih površin                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FZP     |faktor zelenih površin                               |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FP      |faktor gradbene prostornine                          |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FZ      |faktor zazidanosti parcele                           |
+--------+-----------------------------------------------------+
|GJI     |gospodarska javna infrastruktura                     |
+--------+-----------------------------------------------------+
|GL      |gradbena linija                                      |
+--------+-----------------------------------------------------+
|GM      |gradbena meja                                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|MRP     |merilno regulacijska postaja                         |
+--------+-----------------------------------------------------+
|NRP     |namenska raba prostora                               |
+--------+-----------------------------------------------------+
|DPN     |državni prostorski načrt                             |
+--------+-----------------------------------------------------+
|OPN     |občinski prostorski načrt                            |
+--------+-----------------------------------------------------+
|OPPN    |občinski podrobni prostorski načrt                   |
+--------+-----------------------------------------------------+
|P       |pritličje                                            |
+--------+-----------------------------------------------------+
|PM      |parkirno mesto                                       |
+--------+-----------------------------------------------------+
|RL      |regulacijska linija                                  |
+--------+-----------------------------------------------------+
|RTP     |razdelilna transformatorska postaja                  |
+--------+-----------------------------------------------------+
|TP      |transformatorska postaja                             |
+--------+-----------------------------------------------------+
|UN      |urbanistični načrt                                   |
+--------+-----------------------------------------------------+

II. STRATEŠKI DEL

II.1 SPLOŠNE DOLOČBE

4. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

-

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

-

Zasnova prostorskega razvoja občine

-

Zasnova gospodarske javne infrastrukture

-

Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

-

Določitev območij razpršene poselitve

-

Usmeritve za prostorski razvoj občine.

II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II.2.1 Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja občine

5. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

-

Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);

-

Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04);

-

sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;

-

drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(geografske in družbene značilnosti)

(1)

Občina Tolmin leži v SZ Sloveniji na območju zgornje Soške doline. Njeno središče predstavlja Tolminska kotlina, ki je stičišče štirih dolin: doline Soče proti Kobaridu, doline Soče proti Kanalu in Novi Gorici, doline Idrijce in Baške grape.

(2)

V trenutnem obsegu občina obstaja od leta 1994, ko sta se od predhodne Občine Tolmin odcepili občini Bovec in Kobarid.

(3)

Občina meji na občine Kobarid, Bohinj, Železniki, Cerkno, Idrija, Nova Gorica ter Kanal, del na zahodu pa meji neposredno na Italijo, zato jo štejemo kot obmejno občino.

(4)

Občina meri 382,3 km2. Po registrskem popisu leta 2011 je v 72 naseljih živelo 11.634 prebivalcev v 4.733 gospodinjstvih.

(5)

Povprečna velikost gospodinjstva je 2,4 člana. Območje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 30,4 prebivalcev/km2. Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v ozkih dolinah, medtem ko so za hriboviti svet značilni zaselki in samotne kmetije.

(6)

Starostna struktura prebivalstva je še ugodna, po registrskem popisu 2011 je bil indeks staranja 116,5, kar je bistveno boljše od republiškega povprečja, ki znaša 150,6.

7. člen

(stanje in značilnosti prostorskega sistema – poselitev)

(1)

Naravne danosti – predvsem reliefne – so bistveno vplivale na razvoj poselitve v celotni občini. Tako je urbanizirano območje občine omejeno na doline rek, in sicer predvsem Soče, Idrijce in Bače. Tu je značilen gručast tip naselij z dokaj dobro dostopnostjo, kar spodbuja močno priseljevanje in dnevne migracije v ta del občine. Za planotast svet Šentviške planote, Volčanskih Rutov, deloma Banjšic in Gorenje Trebuše je značilen pojav razpršene poselitve – manjših zaselkov in samotnih kmetij. Za hribovitejše predele občine pa so značilne predvsem gručaste vasi in zaselki, ki jih spremlja razpršena poselitev med vasmi.

(2)

Od vseh naselij v občini so le tri urbana – Tolmin, Most na Soči in Podbrdo. Ta tri naselja s svojim gravitacijskim zaledjem pokrivajo celotno občino. Preostalo poselitev v občini tvorijo podeželska naselja, vasi in zaselki, ki so razporejeni znotraj urbaniziranega in manj urbaniziranega podeželja. Za vsa naselja izven omenjenih urbanih središč je značilna dokaj skromna opremljenost. Večinoma so to stanovanjska in kmetijska naselja z manjšim številom prebivalcev – vsa pod 300 prebivalcev (razen Volč).

(3)

Občina Tolmin je z regionalnega vidika funkcionalno močno povezana s središčem nacionalnega pomena – Novo Gorico, in sicer v zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem ter urbanem smislu.

(4)

V Občini Tolmin je registriranih 1034 gospodarskih družb. Od tega jih je kar 70% lociranih v Tolminu in okolici. V zadnjih letih je več ukinjenih podjetij kot na novo registriranih. Velik delež zaposlenih v občini je v predelovalni industriji (okoli 40% v proizvodnji električne opreme, ostali v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnji pohištva). Pomemben delež zavzema tudi gradbeništvo.

(5)

V občini je stopnja registrirane brezposelnosti visoka, saj je po registrskem popisu 2011 znašala 10,8%, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je znašala 11,5%. Stanje gospodarstva v občini je kljub temu sorazmerno dobro.

(6)

Večina gospodarskih con je v občini lociranih na širšem območju mesta Tolmin (Industrijska cona Poljubinj in Poljubinj II, Obrtna cona Na logu, Obrtna cona Dobrave). Ostale industrijske in gospodarske cone se pojavljajo večinoma po dolini rek Idrijce (Dolenja Trebuša, Postaja) in Bače (Klavže, Kneža, Podbrdo). Industrijska cona pa je locirana še na Šentviški planoti na Pečinah. Problematika industrijskih in obrtnih objektov izven osrednjega dela občine ob mestu Tolmin je v opuščanju ali selitvi dejavnosti in propadanju objektov.

(7)

Družbena javna infrastruktura je v občini zadovoljivo pokrita tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večina družbene javne infrastrukture je skoncentrirana v mestu Tolmin, osnovna družbena javna infrastruktura pa je zagotovljena v vseh naseljih v skladu z nivojem naselij znotraj omrežja naselij.

8. člen

(stanje in značilnosti prostorskega sistema – gospodarska javna infrastruktura)

Prometna infrastruktura

(1)

Glavno prometno povezavo med osrednjo Slovenijo in zgornjo Soško dolino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2-102).

(2)

Poleg omenjene cestne povezave je izjemnega pomena še glavna cestna povezava Nova Gorica–Tolmin (G2-103). Ta pomeni pomembno povezavo s središčem nacionalnega pomena Nova Gorica. Cesta poteka po dolini reke Soče.

(3)

Regionalno povezavo drugega reda predstavlja v občini povezava po Baški grapi R2-403, ki se v kraju Bača pri Modreju veže na cesto G2-102. Od ceste po Baški grapi se nad naseljem Petrovo Brdo odcepi regionalna turistična cesta RT-909 proti Sorici.

(4)

Regionalne ceste povezujejo še smeri Postaja–Čepovan–Nova Gorica (R3-609); Most na Soči–Ušnik (R3-603); Dolenja Trebuša–Gorenja Trebuša–Čepovan–Nova Gorica (R3-608); Dolenja Trebuša–Gorenja Kanomlja–Spodnja Idrija (R3-610).

(5)

Regionalnega pomena je tudi cesta po Kamnici, ki je pomembna povezava Tolminske kotline z Italijo (navezava na Čedad). Ta trenutno še ni kategorizirana.

(6)

Ostala naselja znotraj občine so naselja, povezana z lokalnim cestnim omrežjem lokalnih cest, lokalnih zbirnih cest, lokalnih krajevnih cest ter javnih poti.

(7)

Najpomembnejše občinsko križišče je ob stičišču dveh glavnih cest G2-102 in G2-103 pri Peršetu. Sledijo mu križišča glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in regionalne ceste po Baški grapi R2-403 v kraju Bača pri Modreju; križišče glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in dveh regionalnih cest proti Gorenji Trebuši R3-608 in Gorenji Kanomlji R3-610 v Dolenji Trebuši; križišče glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in regionalne ceste proti Čepovanu R3-609 v naselju Postaja ter križišči, ki regionalno cesto Most na Soči–Ušnik R3-603 vežeta na glavno cesto G2-102 v naselju Most na Soči in G2-103 v zaselku Ušnik.

(8)

Čez Občino Tolmin je speljana daljinska železniška proga nacionalnega pomena Jesenice–Nova Gorica–Sežana, ki v občino vstopa pred zaselkom Podselo, in sicer na levem bregu reke Soče, izstopa pa v Podbrdu skozi predor proti Bohinjski Bistrici. Proga je enotirna in ni elektrificirana. V občini je pet železniških postaj, in sicer v naselju Postaja (ž. p. Most na Soči) ter štiri v Baški grapi (Klavže (ž. p. Podmelec), Grahovo, Hudajužna in Podbrdo). Poleg potniškega in tovornega prometa, ki se vrši na železnici, je izrednega pomena avtovlak, ki vozi na relaciji Most na Soči–Podbrdo–Bohinjska Bistrica.

(9)

V občini ni kategoriziranih kolesarskih prog. V občini pa so opredeljene kolesarske turistično-rekreacijske poti (Šentviška planota, Kolovrat …).

(10)

Helioport je v Občini Tolmin lociran ob Industrijski coni Na logu.

Energetska infrastruktura

(11)

V občini je okrog 5.400 odjemalnih mest električne energije, ki letno porabijo 35.260.000 kWh energije. Oskrba z električno energijo se v občini izvaja preko prenosnega omrežja, in sicer preko dveh 110 kV daljnovodov Tolmin–Cerkno ter Tolmin–Doblar ter 2x 110 kV daljnovoda Tolmin–Kobarid.

(12)

Nizkonapetostno omrežje, ki je domena lokalnega distributerja, je na območju celotne občine urejeno, saj imajo vsa naselja zadostno zmogljivo električno omrežje, poleg tega pa je veliko daljnovodov tudi obnovljenih.

(13)

Razdelilna transformatorska postaja je v občini ena, in sicer v obrtni coni Dobrave. Gre za RTP 110/20 kV Tolmin. V občini je 169 transformatorskih postaj.

(14)

Obnovljivi viri energije v Občini Tolmin so lesna biomasa, vodni viri, sončna in geotermalna energija. Od teh se izrabljajo vodni viri, na katerih so izgrajene male hidroelektrarne, lesna biomasa ter sončna energija.

(15)

V občini poteka proizvodnja električne energije v večjem številu malih hidroelektrarn (Godiča, Volarnik (2X), Kamnica, Tbin (3X), Hotejka, Idrijca (2X), Skopičnik, Hotešček, Kremenska grapa, Trebuščica (2X), Porezen, Mlečni potok, Bača (3X), Batava, Milbach, Brezna grapa, Potok, Medvedji potok, Temnak, Kneža (3X), Koritnica, Prošček, Jelenk, Zadlaščica, Globovica in Tolminka). Velike hidroelektrarne na območju občine ni. Zajetje za HE Doblar (jezero pri Mostu na Soči) z zapornico (pri zaselku Podselo) leži v Občini Tolmin.

(16)

Spodbuja se raba sončne energije, fotovoltaike, sistema toplotne črpalke ter ostalih obnovljivih virov energije. Naštete vire izrabe energije je potrebno samostojno preučiti in v posameznih primerih spodbujati njihovo uporabo.

(17)

Daljinskega ogrevanja v Občini Tolmin ni. Vsako gospodinjstvo rešuje problem ogrevanja samostojno, tudi znotraj posameznega objekta.

(18)

Na območju občine ni in tudi ni predvidena oskrba z zemeljskim plinom, tako da se krog uporabnih energentov močno skrči. Za ogrevanje se prednostno uporabljajo drva, poleg drv pa še ekstra lahko kurilno olje in utekočinjen naftni plin.

(19)

Z javno razsvetljavo v občini nista opremljeni le naselji Zadlaz – Žabče in Zadlaz – Čadrg. Ostala naselja so opremljena, vendar je problematična neracionalna poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave.

Komunalna infrastruktura

(20)

Oskrba s pitno in tehnološko vodo je zagotovljena večini uporabnikov na območju Občine Tolmin. Občina ima glede na geografske pogoje dobro vodovodno oskrbo.

(21)

Glavni vodooskrbni sistem na območju Občine Tolmin je sistem Zadlaščica, ki pokriva območje z več kot 5000 prebivalci na območju naselij Tolmin, Zatolmin, Dolje, Žabče, Zadlaz – Žabče, Poljubinj, Prapetno, Modrej, Most na Soči, Bača pri Modreju, Postaja, Idrija pri Bači, Drobočnik in Kozmerice.

(22)

Večina naselij v občini je opremljenih z javnimi vodovodi, iz vaških vodovodov pa se še vedno oskrbujejo naselja Kanalski Lom, Obloke, Trtnik, Kneške Ravne, Bača pri Podbrdu, Bukovski Vrh, Gabrje, Modrejce, Dolenja Trebuša, Hudajužna, Čadrg ter nekateri manjši zaselki. Večina teh sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javne službe. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje. Teh objektov naj bi bilo na območju občine približno 200. Poseben status v sistemu vodooskrbe ima naselje Selce, ki se napaja iz vodooskrbnega sistema Občine Kobarid.

(23)

V občini obratuje šest kanalizacijskih sistemov, priključenih na čistilne naprave, in sicer kanalizacijski sistem Tolmin, Volče, Most na Soči, Modrej, Podbrdo in Tolminske Ravne. Kanalizacijski sistemi Tolmina, Zatolmina in Poljubinja z industrijsko cono se zaključijo v skupni čistilni napravi v Tolminu, naselja Volče z deponijo, Most na Soči, Modrej, Podbrdo ter Tolminske Ravne pa imajo vsaka svoj sistem s svojo čistilno napravo. Glede na prodano količino pitne vode se tako na območju občine čisti približno 60% celotne količine

(24)

Trenutno je z ločenim sistemom za odvod komunalne in padavinske vode v celoti opremljeno le naselje Tolminske Ravne. Ločen sistem v ostalih naseljih predstavlja le del sistema za odvod komunalne in padavinske vode. V teh primerih se meteorne vode izlivajo v Sočo (Tolmin, Volče), Tolminko (Tolmin), Bačo (Podbrdo) in Zadlaščico (Tolminske Ravne).

(25)

Čistilna naprava v Tolminu je prirejena tudi za obdelavo blata iz greznic in malih čistilih naprav.

(26)

Gospodarjenje s komunalnimi odpadki je v občini dobro organizirano. Komunalni odpadki se odlagajo na odlagališču Volče, redno pa se dovažajo iz vseh naselij in zaselkov. V večini naseljih je urejeno ločeno zbiranje odpadkov, in sicer za steklo, plastiko, papir, tekstil ter 'zeleni odrez'. Poleg tega se dvakrat letno zagotavlja odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov. Komunalno podjetje upravlja z deponijo nenevarnih odpadkov v Volčah Kapaciteta deponije zadošča do leta 2015.

(27)

Na območju deponije se je uredil zbirni center za inertne in kosovne odpadke.

(28)

Sanacija črnih odlagališč se v občini ureja sproti. Od uvedbe vsakoletnega zbiranja kosovnih odpadkov se je problematika črnih odlagališč močno izboljšala. V preteklosti sta bili sanirani dve večji odlagališči na Ljubinju in v Hudajužni.

Telekomunikacijska infrastruktura

(29)

Telekomunikacijsko infrastrukturo na območju Občine Tolmin predstavlja širokopasovno omrežje in infrastruktura brezžičnih komunikacij. S širokopasovnim omrežjem so opremljena naselja Tolmin, Poljubinj, Zatolmin, Žabče, Most na Soči in Modrej.

(30)

Na območju Občine Tolmin so locirani naslednji objekti z vgrajenimi telekomunikacijskimi vozliščnimi napravami: LC Čadrg, LC Zadlaz – Čadrg, LC Dolenja Trebuša, LC Gorenja Trebuša, LC Grahovo ob Bači, LC Kneža, LC Most na Soči, LC Pečine, LC Podbrdo, LC Slap ob Idrijci, PX Tolmin in LC Volarje. Omrežje je po večini zemeljsko, zaradi konfiguracije terena in raztresene poselitve pa deloma tudi zračno. Kvaliteta tega omrežja je v glavnem dobra, saj so ga v zadnjih letih posodobili in dogradili. Čez področje poteka tudi del hrbteničnega optičnega kraka v smeri Tolmin–Bovec, Tolmin–Idrija in Tolmin–Nova Gorica. Večina končnih central je z optičnimi povezavami priključena na ta krak in ima s tem zagotovljene širokopasovne povezave.

(31)

V Občini Tolmin obstajajo naselja, kjer ni možen dostop končnih uporabnikov (gospodinjstva, javne institucije, poslovni subjekti) do širokopasovnih povezav, oziroma je dostop le delno možen (zasedenost kablov) – t.i. bele lise. Taka naselja so Čadrg, Daber, Dolgi Laz, Gorenji Log, Grant, Hudajužna, Kanalski Lom, Kneške Ravne, Kuk, Logaršče, Obloke, Porezen, Rut, Stopnik, Stržišče, Tolminske Ravne, Volčanski Ruti, Zakraj in Znojile.

9. člen

(stanje in značilnosti prostorskega sistema – krajina)

(1)

Občina Tolmin leži na prehodu alpskih, predalpskih, kraških in primorskih krajin. V alpskih krajinah je prisotna velika naravna dinamika, naravni procesi, ranljivost visokogorskega sveta in mikroreliefa ter značilna oblikovanost reliefa. V predalpskih krajinah se upošteva organizacijo prostora gorskih in hribovitih območij, za katere je značilen »celek«, ranljivost podzemnih voda in strukturno vrednost avtohtone vegetacije na ravninskih predelih. V primorskih krajinah se upošteva reliefne in geomorfološke značilnosti ter krajinsko-ekološki pomen naravne zarasti. V kraških krajinah pa se upošteva strukturo kraških oblik.

(2)

Krajinsko sliko občine gradijo tipični elementi, kot so ekstenzivni sadovnjaki, travniki, samotne kmetije s celki, cerkvice na vedutno izpostavljenih mestih, seniki, ostanki gozda, omejki in posamezna drevesa v kmetijski krajini …

(3)

S krajinsko-ekološkega vidika je matica v krajini Občine Tolmin večinoma gozd. Mozaičnost krajine je v občini zelo velika. Pogosto se pojavljajo večje in manjše zaplate kmetijskih zemljišč ter z ekološkega vidika izredno pomembni vodni koridorji. Predvsem v višjih predelih je gozdne matice več, kot zaplate pa se pojavljajo pašniki, gozdne jase, visokogorski pašniki … V dolini je gozdnih ostankov manj. Prevladujejo večje zaplate kmetijskih zemljišč, ki pa so še vedno prepletene z ostanki gozdne matice (gozdne zaplate in omejki). Ti ostanki dajejo krajinski sliki dolinskega predela občine večjo doživljajsko vrednost ter krajinsko-ekološki pomen.

(4)

Občinska krajinska slika je izredno pestra. Kot izredno kvalitetno naj izpostavimo krajinsko sliko območij nad Baško grapo (naselja Rut, Grant, Znojile, Stržišče, Kal), celotnega območja Gorenje Trebuše, gorskega predela občine, območij pašnih planin (planine Sleme, Medrje …), nekaterih dolin (dolini Tolminke, Zadlaščice) ter posameznih izredno kakovostnih doživljajskih območij (ob Soči, posamezne samotne kmetije) …

(5)

Med degradacije krajinske slike v občini štejemo zaraščanje in propadanje predvsem višje ležečih kmetijskih površin, odvzeme proda iz vodotokov, energetske objekte na vodotokih, propadajoče pomožne kmetijske objekte ter pomožne kmetijske objekte z oblikovno neustrezno spremenjeno namembnostjo (predvsem vikendi, garaže …).

Kmetijstvo

(6)

Kmetijstvo zaznamuje predvsem nižinski del občine (ravnice ob Soči, Idrijci) ter Šentviško planoto. Glavna oblika kmetijske pridelave je večinoma živinoreja, ki je vezana na travnike in pašnike. Ti predstavljajo tudi največji delež kmetijskih površin v občini. Sadovnjaki – večinoma ekstenzivni – in njivske površine, ki se v občini pojavljajo, praviloma ne pomenijo kmetijske proizvodnje, ampak zgolj dodatek za samooskrbo kmetije. Poseben vzorec v krajini in avtohton način kmetijstva pomenijo visokogorski pašniki. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Kmetije velikostnega razreda do 5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo kar 54% vseh kmetij. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom.

Gozdarstvo

(7)

Z izredno velikim odstotkom (okrog 76%) gozdnatosti je gozd v Občini Tolmin bistvena prvina in sooblikovalec krajine, njegov varovalni in socialni pomen pa postaja za vse ljudi čedalje večji. Poleg tega je veliko kmetijskih zemljišč v zaraščanju (okrog 2% vsega območja občine).

(8)

Gozdovi kljub velikim lesnim zalogam (15.000 m3) nimajo bistvenega gospodarskega pomena za občino, in sicer zaradi problematične dostopnosti do gospodarskih gozdov in nerentabilnost spravila lesa. Gospodarski pomen gozdov je zato izražen le kot dopolnilna dejavnost nekaterih kmetij.

(9)

Skupno je v Občini Tolmin zavarovanih 20% vseh gozdnih površin. Od tega je 0,2% gozdov s posebnim namenom in 18,8% varovalnih gozdov.

Pridobivanje mineralnih surovin

(10)

V občini je predvsem aktualen odvzem proda iz vodotokov. Trenutno se prod odvzema na lokacijah ob Soči, Godiči in Bači. Dejavnost je problematična z vidika poseganja v vodne ekosisteme ter z vidika motenj (predvsem hrup, prah …), ki jih povzroča drugim dejavnostim, ki uporabljajo isti prostor. Nekaj je tudi odprtih kopov, ki večinoma niso legalizirani.

Naravne in kulturne kakovosti

(11)

Občina Tolmin je zelo bogata z naravnimi in kulturnimi kakovostmi. Različni sistemi varstva narave se večinoma prekrivajo in so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih rekah – Soči, Idrijci, Bači … Na omenjenih območjih se tako pogosto prekrivajo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. Kar 49% celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (Bača pri Podbrdu, Čadrg, Rut, Tolminske Ravne …), arheološke (Most na Soči, Koritnica …), zgodovinske (Krnsko pogorje, Mengore). Med pomembnejša območja kulturne dediščine sodita območji, imenovani Rut–Grant–Stržišče–Kal ter Podkrnske vasi in planine, ki sta opredeljeni kot območji kompleksnega varstva v odprtem prostoru. Velika naravna ohranjenost in kakovostna kulturna krajina predstavljata velik potencial za razvoj turizma in rekreacije.

Turizem in rekreacija

(12)

Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost na prostem. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje, vodni športi, padalstvo in zmajarstvo … Z vidika pohodništva in planinarjenja je urejenih veliko sprehajalnih poti ob jezeru in rekah, veliko je urejenih dostopov do slapov in korit. Zanimivi so tudi gozdovi, visokogorski pašniki s planšarijami in gorske vasi. Pomembne so tudi ture med Krnom in Črno prstjo ter učne poti (Kosmačeva učna pot, Pot po Rapalski meji, Čez Most po modrost, Pot miru …). Za kolesarjenje so pomembne kolesarske poti po Kolovratu in dolini Tolminke, v Grudnico in Špile, po dolini Trebuščice, krožna pot po Šentviški planoti, poti po Baški Grapi …

(13)

Z vidika vodnih in obvodnih športov so zanimive reke Soča, Tolminka, Bača in Idrijca (kopanje, kajakaštvo, ribištvo …) pa tudi soteska Pršjak (soteskanje). Pomembne aktivnosti v naravi so še jadralno padalstvo (vzletišče Kobala, pristajališče Tolmin), športno plezanje (Čiginj, Slap ob Idrijci, Ljubinj, Koritnica) in jamarstvo (Zadlaška jama, Pološka jama, Smoganica, sistem Mig).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

(14)

Potresna nevarnost v Občini Tolmin je ena največjih na območju Slovenije, saj so Posočje v zadnjih petdesetih letih prizadeli trije močni potresi.

(15)

Med vsakoletnimi neurij se v občini sprožijo manjši plazovi, ki pa naselij navadno ne prizadenejo. Največja nevarnost zemeljskih plazov v neposredni bližini naselij se pojavlja v okolici naselij Poljubinj, Grahovo, Podbrdo, Kneža in Kuk.

(16)

Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplavljanju infrastrukture pa se zaradi karakteristik območja praktično ni mogoče izogniti.

(17)

Predvsem v sušnih obdobjih obstaja velika nevarnost požarov v naravi. Najbolj ogrožena območja so ob železniški progi Nova Gorica–Jesenice, in sicer zaradi iskrenja, ki ga povzročajo vlaki, ter gozdnata območja, ki so v primeru požara tudi slabše dostopna.

(18)

Evidentirani so naslednji objekti za skladiščenje, proizvodnjo in uporabo nevarnih snovi: Hidria AET Tolmin, Avtoprevoz Tolmin, GALD, Gostol TST Čiginj, Metalfleks Tolmin, Pekarna Milinotest Tolmin, Mercator in druge trgovske firme ter obstoječi bencinski servisi v Tolminu, Mostu na Soči in Podbrdu.

II.2.2 Težnje in problemi prostorskega razvoja občine

10. člen

(težnje in problemi prostorskega razvoja občine – poselitev)

(1)

Razvoj poselitve v Občini Tolmin v zadnjem obdobju opredeljujeta zlasti urbana koncentracija v osrednjem delu občine, predvsem v mestu Tolmin s širšo okolico, ter praznjenje naselij v odmaknjenih in težje dostopnih delih občine.

(2)

Naselja v osrednjem delu občine spreminjajo svojo funkcijo ter grajeno strukturo. Glavni vzrok je zmanjševanje agrarnega prebivalstva in spreminjanje vasi – še posebej v osrednjem delu občine – v nekmetijska naselja. Agrarna naselja v osrednjem delu občine torej izgubljajo svojo prvotno funkcijo in se spreminjajo v pretežno stanovanjska, z obrtnimi in poslovnimi območji brez oskrbnih funkcij.

(3)

Na drugi strani so naselja predvsem hribovitejših delov občine, ki so v stagnaciji ali celo v nazadovanju, za katere je značilna slaba dostopnost, slaba opremljenost z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi ter skromna ponudba delovnih mest. Posledično se v takih naseljih zmanjšuje nivo storitev in razvoja družbene infrastrukture, kar njihovo stanje še poslabša. Problematika je še bolj izražena pri urejenosti javnih prostorov in športne infrastrukture in drugih elementov zelenih sistemov naselij.

(4)

Težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo so trend v zadnjih letih, hkrati pa slaba zastopanost vseh tipov organiziranih gradenj in nezainteresiranost občanov za organiziran tip gradnje.

(5)

Zaradi koncentracije gospodarskih dejavnosti se pojavlja velik pritisk na sproščanje površin za gospodarske in industrijske cone v osrednjem delu občine. Na drugi strani pa se praznijo cone v odročnejših naseljih. Posledica tega procesa niso zgolj degradirana območja con in opuščeni objekti, temveč tudi ukinjanje delovnih mest in odseljevanje prebivalstva.

(6)

Eden najbolj problematičnih sociodemografskih procesov na območju občine je stagniranje oziroma zmanjševanje števila delovnih mest v dislociranih predelovalnih obratih na območju Baške grape, Šentviške planote, Trebuše, v Tolminskem Lomu in Rutu.

(7)

V Občini Tolmin bi morali za primerno rast prebivalstva planirati vsaj 1800 novih delovnih mest, za kar pa je potreben ciljni projekt delovnih mest in zagotovitev prostora za nove dejavnosti.

(8)

Zaradi razložene poselitve in težke dostopnosti bo treba vso pozornost posvetiti predvsem območju Baške grape in Trebuše, kjer so možnosti za rast delovnih mest zlasti v samostojnem podjetništvu in obrtništvu, v Tolminu pa bo potrebno razvijati delovna mesta v terciarnem in kvartarnem sektorju, to je na področjih, ki so do sedaj slabo razvita.

11. člen

(težnje in problemi prostorskega razvoja občine – gospodarska javna infrastruktura)

Prometna infrastruktura

(1)

Problematiko prometne infrastrukture v občini predstavlja predvsem prometno povezovanje odročnih delov občine s centralnim delom.

(2)

Glavni cesti, ki povezujeta Tolminsko z Goriško in Bovško ter preko Idrije z osrednjo Slovenijo, sta problematični na nekaterih delih. Predvsem so kritični odseki skozi nekatera naselja – Tolmin, Volče, Čiginj, Slap ob Idrijci. V teh naseljih je potrebno poskrbeti za ustrezno preureditev ceste – pomestenje, obvoz, varne površine za pešce ob teh prometnicah. S podobno problematiko kot glavne ceste, se srečujejo tudi regionalne ceste na območju občine.

(3)

Problematiko predstavlja tudi mirujoč promet tako znotraj nekaterih naselij (Tolmin, Most na Soči, Podbrdo) kot tudi izven naselij za potrebe turistične dejavnosti (vstopno-izstopna mesta ob reki Soči, parkirna mesta za avtodome).

(4)

Neurejeno je stanje tudi na področju kolesarskih povezav – tako znotraj naselij kot v širšem prostoru. Te bi morale povezovati nekatere s kolesarskim prometom najbolj obremenjene smeri – Tolmin–Most na Soči, Tolmin–Volče, Tolmin–Dolje, Most na Soči–Bača pri Modreju ter Most na Soči–Kozaršče–Volče.

(5)

Tu so mišljeni predvsem semaforizirani odseki za primer srečanja dveh velikih vozil, stalno padanje kamenja na cesto in neprimerne rešitve v naseljih: Slap ob Idrijci, kjer se planira izravnava; Idrija pri Bači, kjer je predvidena deloma tudi rušitev stavb; Poljubinj, kjer se predvideva izgradnja krožnega križišča. Problem te ceste je tudi, da v naseljih, ki jih prečka, ni zagotovljenih pločnikov za pešce (izjema je Tolmin in deloma Most na Soči). Cesta ima velik pomen tudi zaradi dejstva, da v primeru njenega zaprtja obstane tudi promet v zgornjo Soško dolino, ker omenjena cesta nima kvalitetne in dovolj zmogljive obvozne ceste (problem tovornega in avtobusnega prometa). V mestu Tolmin se kot del ceste planira izgradnja obvoznice, ki naj bi potekala preko mosta čez Tolminko in se pri pokopališču navezala na obstoječo cesto.

Energetska infrastruktura

(6)

Na nivoju prenosa električne energije ni večjih problemov – vsa naselja so oskrbovana z elektriko, veliko daljnovodov je obnovljenih.

(7)

V občini je težnja po povečanju števila tako malih kot velikih hidroelektrarn. Največkrat gre za posege v občutljive habitate.

(8)

Dolgoročno se v mestu Tolmin zagotovi več samostojnih daljinskih sistemov ogrevanja.

Komunalna infrastruktura

(9)

S problematiko nezadostnih količin vode se v občini spopadata dve večji območji, in sicer Šentviška planota (naselja Prapetno Brdo, Šentviška Gora, Ponikve, Pečine, Logaršče, Polje, Zakraj, Daber) in Banjšice (Tolminski lom, Kanalski Lom), ter nekatera posamezna naselja – Stržišče, Sela nad Podmelcem, Temljine in Sela pri Volčah. Tu vodni viri predvsem v sušnem obdobju ne zagotavljajo zadostnih količin vode.

(10)

Problematična je tudi oskrba naselij, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, katerih kvaliteta je večinoma oporečna.

(11)

Problematika na področju odvajanja in čiščenja komunalnih voda se nanaša predvsem na direktne izpuste iz kanalizacije v reke, ki se vršijo za naselja Volarje, Modrejce, Slap ob Idrijci in Kneža.

Telekomunikacijska infrastruktura

(12)

Neustrezne informacijske povezave ne zagotavljajo zadovoljivega prenosa podatkov in informacij. Možnosti, ki jih informacijsko-komunikacijska tehnologija ponuja, so zato neizkoriščene (e-delo). Manjša je tudi učinkovitost poslovnih in javnih subjektov.

12. člen

(težnje in problemi prostorskega razvoja občine – krajina)

(1)

Kmetijstvo je glavni oblikovalec kulturne krajine v občini. Zaznamuje predvsem območje ob rekah in na Šentviški planoti, kjer so pogoji za kmetijsko proizvodnjo boljši. Z vidika ohranjanja krajinske slike (območja ob Soči), varstva vodnih virov (Šentviška planota) ter ohranjanja biotske pestrosti je problematična intenzifikacija kmetijske proizvodnje.

(2)

Na drugi strani pa se z zaraščanjem kmetijskih površin v hribovitejših predelih izgublja tradicionalni krajinski vzorec. Predvsem je problematično zaraščanje območja Gorenje Trebuše, celotnega območja nad Baško grapo, Volčanskih Rutov, planinskih pašnikov na območju Triglavskega narodnega parka …

(3)

Z vidika ohranjanja kulturne krajine je problematičen tudi trend spreminjanja kmetijskih objektov v objekte za stalno ali začasno bivanje, predvsem zaradi neustreznih arhitekturno-krajinskih elementov, ki so s takimi spremembami povezani (npr. okna, ograje, tlakovanja, sončne celice …).

II.2.3 Cilji prostorskega razvoja občine

13. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

Cilji prostorskega razvoja Občine Tolmin so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarskega razvoja ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo se načela vzdržnega prostorskega razvoja, določena z ZUreP-1 ter z ZPNačrt, in načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije, razvojnih dokumentov nosilcev urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag.

14. člen

(cilji prostorskega razvoja občine s področja poselitve)

(1)

Zagotavljanje uravnoteženega razvoja urbanega sistema predvsem s spodbujanjem razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, z izboljšanjem omrežja družbene javne infrastrukture in oskrbnih ter servisnih dejavnosti.

(2)

Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru.

(3)

Zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij.

(4)

Spodbujanje zgoščevanja naselij in prenove stavbnega fonda.

(5)

Prestrukturiranje degradiranih urbanih površin s poudarkom na prestrukturiranju opuščenih industrijskih con na podeželju (Kneža, Klavže, Podbrdo, Postaja …).

(6)

Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest.

(7)

Zagotavljanje zadostnih elementov zelenega sistema (parkovnih površin, igrišč …) znotraj naselij, s poudarkom na naseljih višjega ranga (Tolmin, Most na Soči, Podbrdo, Kamno, Šentviška Gora …).

(8)

Zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet, s poudarkom na območjih naselbinske kulturne dediščine (Kal, Stržišče…).

(9)

Spodbujanje potresno varne in energetsko varčne gradnje ter energetska sanacija zgradb, s posebnim poudarkom na sanaciji javnih zgradb.

(10)

Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.

(11)

Spodbujanje soproizvodnje energije pri proizvodnih procesih.

(12)

Zagotavljanje uravnoteženega obsega nove stanovanjske gradnje s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(13)

Izboljšanje urbane podobe naselij s primernimi urbanistično-arhitekturnimi rešitvami.

(14)

Zavarovanje interesov občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, in sicer s podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike.

15. člen

(cilji prostorskega razvoja občine s področja gospodarske javne infrastrukture)

(1)

Vzpostavljanje varnih javnih kolesarskih poti v omrežju naselij (Tolmin, Most na Soči, Podbrdo) z okoliškimi naselji z namenom povezave naselij višjega ranga z okoliškimi naselji.

(2)

Reševanje problematike zadostnih količin pitne vode na vododeficitarnih območjih – predvsem na območju Šentviške planote.

(3)

Saniranje in prevzem v upravljanje vseh vodovodnih in kanalizacijskih sistemov v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture.

(4)

Zagotavljanje ustreznega prostorskega razvoja na območjih varstva pitne vode.

(5)

Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami.

(6)

Zagotavljanje kvalitetne telekomunikacijske infrastrukture na celotnem območju občine.

16. člen

(cilji prostorskega razvoja občine s področja krajine)

(1)

Zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

(2)

Zagotavljanje uravnotežene oskrbe z mineralnimi surovinami s poudarkom na okoljevarstvenem vidiku odvzema mineralnih surovin in motilnosti do drugih dejavnosti v širšem prostoru odvzema.

(3)

Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja in omogočanje razvoja podeželskih delov občine z spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnostih kmetij.

(4)

Zagotavljanje ohranjanja raznolikosti kulturnih krajin v občini s poudarkom na ohranjanju avtohtonih krajinskih vzorcev (visokogorskih pašnikov, celkov z razpršeno poselitvijo …).

(5)

Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče.

(6)

Izboljšanje zaščite zaradi naravnih ali drugih nesreč ogroženih območij, predvsem z vidika potresne varnosti in protipožarne zaščite.

17. člen

(prioritete prostorskega razvoja občine)

(1)

Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru.

(2)

Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami.

(3)

Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja in omogočanje razvoja podeželskih delov občine z spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnostih kmetij.

II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

18. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1)

Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja v prostoru, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.

(2)

V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bodo glavni nosilci razvoja v občini še naprej Tolmin z okoliškimi naselji (Poljubinj, Volče), Most na Soči z Modrejem, Podbrdo ter naselja v dolini Soče proti Kobaridu (s poudarkom na naselju Kamno). V teh naseljih se bo spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Tolmin bo krepil svojo upravno, izobraževalno in poslovno funkcijo, medtem ko se bo Most na Soči z okolico razvijal v turistično-rekreacijski center.

(3)

Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg mesta Tolmin in naselij Most na Soči ter Podbrdo določijo v predvidenih razvojnih centrih na podeželskem območju: Kamno, Šentviška Gora, Slap ob Idrijci, Kneža, Volče.

(4)

Območja intenzivnejše kmetijske proizvodnje so skoncentrirana v dolini Soče in Idrijce ter na Šentviški planoti. V ostalih predelih občine (Gorenja Trebuša, Triglavski narodni park, Baška grapa …) se vzpodbuja ekološke načine kmetijske pridelave.

(5)

Turistična ponudba občine bo usmerjena v turizem, vezan na naravo in njene danosti: izletniški turizem, adrenalinski turizem, pohodništvo, ribištvo, ekoturizem … Ta je vezan predvsem na Sočo, Triglavski narodni park, območje Gorenje Trebuše. V sklopu intenzivnejšega turizma se nad mestom Tolmin formira turistično-rekreacijski center. Ostala turistična infrastruktura (predvsem individualni ponudniki nočitev) je locirana po celotni občini.

(6)

Prostorska umestitev območij za izvajanje športno-rekreativnih aktivnosti in dejavnosti mora zagotavljati lastnosti, zaradi katerih so območja varovana, in ugodno stanje ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije.

19. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)

Omrežje naselij z vlogo naselij

Tabela 4: Vloga naselij

+-----------------------+---------------------------------------+
|VLOGA NASELJA/SREDIŠČA |RANG NASELJA/SREDIŠČA                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Središče regionalnega  |Tolmin                                 |
|pomena                 |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Pomembnejši lokalni    |Most na Soči, Podbrdo                  |
|središči               |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Lokalna središča       |Šentviška Gora, Slap ob Idrijci, Kamno,|
|                       |Volče, Kneža, Dolenja Trebuša          |
+-----------------------+---------------------------------------+

(2)

Omrežje naselij/središč s funkcijo

Tabela 5: Funkcije naselij/središč

+-----------------------+---------------------------------------+
|NASELJE/SREDIŠČE       |FUNKCIJE                               |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Tolmin                 |upravne, družbene, trgovske, gostinske,|
|                       |zdravstvene, kulturne, prometne,       |
|                       |športno-rekreacijske, stanovanjske,    |
|                       |gospodarske, poslovne in storitvene,   |
|                       |šolske in izobraževalne, vzgojno-      |
|                       |varstvene, turistične                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Most na Soči           |turistične, kulturne, družbene,        |
|                       |trgovske, gostinske, zdravstvene,      |
|                       |športno-rekreacijske, stanovanjske,    |
|                       |poslovne in storitvene, šolske in      |
|                       |izobraževalne, vzgojno-varstvene       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Podbrdo                |družbene, trgovske, gostinske,         |
|                       |kulturne, športno-rekreacijske,        |
|                       |zdravstvene, stanovanjske, šolske in   |
|                       |izobraževalne, vzgojno-varstvene       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Šentviška Gora         |družbene, trgovske, gostinske,         |
|                       |kulturne, športno-rekreacijske,        |
|                       |stanovanjske, šolske in izobraževalne, |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Kamno                  |trgovske, gostinske, športno-          |
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Kneža                  |trgovske, gostinske, kulturne, športno-|
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Volče                  |trgovske, gostinske, kulturne, športno-|
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Dolenja Trebuša        |trgovske, gostinske, kulturne, športno-|
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+

V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi in turističnimi dejavnostmi.

20. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

V občini sta formirani dve glavni prometni smeri, in sicer po dolini Idrijce in Soče do Tolmina ter po dolini Soče od Nove Gorice proti Bovcu. Gre za smeri nacionalnega pomena, ki se jima pridružuje še cesta po Kamnici, ki povezuje Tolminsko z Italijo. Smeri ostajata glavni smeri prometnega povezovanja.

(2)

Regionalno pomembne povezave bodo še naprej zagotavljale regionalne ceste po Baški grapi in naprej na Gorenjsko ter do Čepovana in naprej v Novo Gorico.

(3)

Železniška proga Nova Gorica–Jesenice bo še naprej zagotavljala tako prometno povezanost Baške grape z ostalo občino kot navezavo naprej na Gorenjsko.

(4)

Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave predvsem na območjih, kjer glavne ceste skozi naselje predstavljajo večjo problematiko (Tolmin, Volče, Čiginj).

21. člen

(urbana središča, za katera bo treba izdelati urbanistični načrt)

(1)

Urbanistične načrte je potrebno izdelati za naselja Tolmin z okolico, Most na Soči z Modrejem ter Podbrdo.

(2)

Za območje Gorenje Trebuše ter za območje vasi nad Baško grapo (Grant-Rut-Stržišče-Kal) je kot podlago za podrobnejše urejanje območja potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.

22. člen

(grafični prikaz)

Zasnova prostorskega razvoja občine je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 1: Zasnova prostorskega razvoja.

II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

23. člen

(zasnova prometne infrastrukture)

(1)

Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

(2)

Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

(3)

Glavni prometni osi v občini sta dve, in sicer v smeri od vzhoda proti zahodu in od juga proti severu. Ti dve osi predstavljata povezavo nacionalnega pomena. Gre za cesti G2-102 in G2-103, ki občino povezujeta z osrednjo Slovenijo in državnim središčem Ljubljano ter z regionalnim središčem Novo Gorico.

(4)

Problematiko poteka glavnih cest skozi nekatera naselja se rešuje z obvoznimi cestami, in sicer z obvoznico Tolmin ter obvoznico Volče z nadaljevanjem v obvoznico Čiginj.

(5)

Zaradi nedoseganja predpisanih tehničnih zahtev za glavno cesto je predvidena rekonstrukcija ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša. Na posameznih odcepih so načrtovani novi cestni elementi.

(6)

Z vzpostavitvijo tolminske obvoznice se bosta v občini formirali še dve pomembni križišči, ki bosta z glavne ceste G2-102 odcepili dve mestni vpadnici, in sicer zahodno in vzhodno vpadnico v mesto Tolmin.

(7)

V občini ni kategoriziranih kolesarskih poti. Te se vzpostavijo predvsem z namenom povezovanja naselij Tolmin z Mostom na Soči, Volčami, Čiginjem, Poljubinjem, Doljami in Zatolminom; Mosta na Soči z Bačo pri Modreju ter Kozarščami in naprej s Čiginjem.

(8)

Znotraj naselij Tolmin, Most na Soči in Podbrdo pa se zagotovi mreža kolesarskih povezav. Kolesarske poti naj se uredijo v okviru obstoječih prometnih povezav.

(9)

Avtodome je potrebno usmeriti v za ta namen urejene lokacije.

(10)

Prometno omrežje območij Tolmina, Mosta na Soči in Podbrda se rešuje znotraj urbanistične zasnove.

24. člen

(zasnova telekomunikacijske infrastrukture)

(1)

Za rešitev problemov slabe telekomunikacijske povezanosti se bo v občini vzpostavilo širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. S tem se spodbuja razvoj različnih storitev, povečali učinkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočili hitrejši dostop do znanja in razvoj podjetništva in turistične dejavnosti z visoko dodano vrednostjo tudi na podeželju.

(2)

Cilj gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Občini Tolmin je, da se predvsem na območjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradi odprta širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij.

(3)

Kratkoročno se predvidi opremljanje naselij Volče in Čiginj (v povezavi s širokopasovnim omrežjem Tolmin) ter Modrejce in Kozaršče (v povezavi s širokopasovnim omrežjem Most na Soči). Dolgoročno pa se opremlja večina naselij.

25. člen

(zasnova elektroenergetske infrastrukture)

(1)

Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, lesno biomaso ter obnovljivimi in drugimi viri energije.

(2)

Vodni potencial kljub velikemu izkoriščanju vodne energije še ni v celoti izkoriščen. Zato se predvideva izgradnja nekaterih novih malih hidroelektrarn.

(3)

Objekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se umešča tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.

(4)

Za oskrbovanje občanov z nafto in bencinom sta v Občini Tolmin predvidena dva bencinska servisa. Prvi je bencinski servis Tolmin na lokaciji ob obstoječi obrtni coni Na logu. Drugi pa je bencinski servis pod naseljem Modrej. Oba sta predvidena kot nadomestni lokaciji za obstoječa bencinska servisa v centru mesta Tolmin in v centru naselja Most na Soči. Od bencinskih servisov pa v funkciji na obstoječih lokacijah ostaneta dva – bencinski servis v industrijski coni Poljubinj in v naselju Podbrdo.

(5)

Strateškega pomena na območju Občine Tolmin je načrtovan meddržavni transportni 2 x 400 kV sistem, ki bo povezal Beričevo z Italijo.

(6)

Obnova in gradnja daljnovodov se mora izvajati na pticam prijazen način.

(7)

Na območju mesta Tolmin se predvideva več manjših sistemov dalinjskega ogrevanja.

26. člen

(zasnova komunalne infrastrukture)

(1)

Na nivoju oskrbe z vodo se načrtuje širitev obstoječega glavnega vodooskrbnega sistema Zadlaščica, in sicer:

-

proti vzhodu na naselja Volče in Čiginj ter

-

proti jugozahodu po dolini Idrijce na naselje Slap ob Idrijci ter naprej na vodooskrbni sistem Šentviške planote.

(2)

S širitvijo vodooskrbnega sistema Zadlaščica se rešuje tudi problematika pomanjkanja vode na Šentviški planoti. Problematika vododeficitarnega območja se prednostno rešuje prav na tem območju, kasneje pa na vseh ostalih.

(3)

Na vodooskrbnem sistemu Zadlaščica se uredi objekt za pripravo pitne vode, ki bo izboljšal kvaliteto vode na tem vodooskrbnem sistemu. Poleg tega naj se posodabljajo obstoječi sistemi ter gradijo novi vodohrani, predvsem na vodooskrbnih sistemih Drobočnik, Kozaršče, Dolje, Gabrje, Poljubinj in Kamno. Na vodooskrbnem sistemu, ki oskrbuje naselje Podbrdo, pa je predvidena širitev vodohrana.

(4)

Vaške vodovode, ki oskrbujejo nekatera naselja in zaselke, je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja.

(5)

V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.

(6)

Kratkoročno se s čistilnimi napravami in ločenimi kanalizacijskimi vodi opremlja naselja Kamno, Volarje, Čiginj in Kozaršče, Modrejce, Slap ob Idrijce, Kneža ter Idrija pri Bači,

(7)

Na obstoječo čistilno napravo v Tolminu se v prihodnosti priključi še naselje Žabče. Naselja se s čistilnimi napravami opremljajo v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(8)

Pri izgradnji novih in obnovi obstoječih kanalizacijskih sistemov naj se odvod fekalne vode planira ločeno od odvoda padavinske vode.

(9)

Za objekte razpršene poselitve in razpršene gradnje so predvidene greznice in lastne čistilne naprave.

(10)

Pri planinskih kočah, ki predstavljajo objekte z velikimi sezonskimi obremenitvami, je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z odplakami (izgradnja učinkovitih čistilnih naprav z biološko fazo čiščenja).

(11)

Strateške usmeritve državne in regionalne politike dolgoročno strateško usmerjajo ravnanje z odpadki v Regionalni center za ravnanje z odpadki v Novi Gorici.

(12)

V bodoče se v občini predvideva povečan obseg ločenega zbiranja odpadkov in dvig kvalitete storitev odvoza odpadkov.

27. člen

(grafični prikaz)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 4: Zasnova prometnega omrežja; karti 5: Zasnova oskrbe z vodo in odvajanja odpadnih voda in karti 6: Zasnova elektroenergetske infrastrukture.

II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

28. člen

(določitev območij naselij)

(1)

Območja naselij v Občini Tolmin, za katera so predvidene širitve, so:

-

mestno območje Tolmina, ki je funkcionalno povezano s Poljubinjem, Žabčami in Zatolminom;

-

naselje Most na Soči, ki je funkcionalno povezano z Modrejem;

-

naselje Podbrdo;

-

naselja Kamno, Dolje, Volče, Kneža, Šentviška Gora, Ponikve, Idrija pri Bači.

(2)

V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča gradnjo novih kmetij, gradnjo novih z namenom nadomestitve obstoječih kmetij oziroma se prenovi in posodobi obstoječe funkcionalne objekte, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.

(3)

V območjih avtohtone razpršene poselitve so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.

(4)

Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnejšimi prostorskimi načrti.

II.6 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

29. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1)

Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na območju Šentviške planote, Volčanskih Rutov, Banjšic ter Dolenje in Gorenje Trebuše. Kot razpršena poselitev je opredeljeno celotno območje ali večinski deli naselij Gorenja Trebuša, Volčanski Ruti, Dolgi Laz, Grudnica, Stopnik, Logaršče, Bukovski Vrh, Gorski Vrh, Zadlaz – Žabče.

(2)

Na območju naselij Gorenji Log, Drobočnik, Tolminski in Kanalski Lom, Pečine, Ponikve, Prapetno Brdo, Zadlaz – Čadrg in Čadrg je značilno osrednje strnjeno naselje, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno tudi kot razpršena poselitev. Razpršena poselitev je značilna predvsem za območje Baške grape, kjer se le-ta pojavlja med posameznimi naselji.

(3)

V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.

30. člen

(grafični prikaz)

Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij.

II.7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

II.7.1 Usmeritve za razvoj naselij in prenovo

31. člen

(splošne usmeritve za razvoj naselij)

(1)

Razvoj naselij v Občini Tolmin se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2)

Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3)

Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter turistična naselja. Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(4)

Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(5)

Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

(6)

Nova razpršena gradnja oziroma širitev območij razpršene gradnje ni dopustno. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in centralnih dejavnosti.

(7)

Opuščena industrijska območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.

32. člen

(usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)

Za naselja Rut, Stržišče, Podbrdo in Čadrg se zagotovi celovita prenova naselij, za naselja Šentviška Gora, Most na Soči, Grant, Kal, Znojile in Tolminske Ravne pa delna prenova naselij.

(2)

Največje širitve in notranji razvoj se načrtujejo za naselje Tolmin, Modrej, Poljubinj in Podbrdo. V mestu Tolmin se predvideva širitev jedra, stanovanjske gradnje, poslovno-obrtne ter industrijske cone in premestitev športnih površin. Večje širitve so predvidene tudi v naseljih Šentviška Gora, Kneža, Idrija pri Bači, Kamno, Volče in Žabče.

(3)

Notranji razvoj naselja se zagotavlja za naselja Tolmin, Most na Soči, Poljubinj, Podbrdo, Kamno, Kneža, Volče, Pečine, Klavže, Koritnica, Čiginj, Gabrje in Volarje. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.

(4)

Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.

(5)

Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi potmi in pešpotmi.

(6)

Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.

(7)

V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.

(8)

V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(9)

Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(10)

Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(11)

Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš in v katerih se lahko zagotavlja zadosten obseg površin za mirujoči promet.

(12)

Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.

(13)

Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo, v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, velikih naklonih, poplavnih zemljiščih…), ki se nadomestijo z bolj ustreznimi površinami.

33. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Bivanje

Razvoj stanovanjske gradnje se usmerja predvsem v in ob obstoječa naselja. Zaradi večjega pritiska se le-ta razvija v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa se ohranja obstoječe stanje. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih Tolmin, Poljubinj, Modrej, Žabče, Kamno, Šentviška gora in Podbrdo.

V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(2)

Centralne dejavnosti

Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo Občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v sedanjem obsegu.

Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij, šolstva in varstva predšolskih otrok se te še nadalje razvijajo v Tolminu, na Mostu na Soči, v Podbrdu, na Kamnem, na Volarjih, v Volčah, na Kneži in Šentviški Gori, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se grupirajo v občinskem središču Tolmin ter v naseljih Most na Soči in Podbrdo.

Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v mestu Tolmin ter v naselju Most na Soči. V nekaterih drugih naseljih se pojavljajo zgolj kot posamična športno-rekreacijska igrišča (Volče, Koritnica, Volarje, Ponikve, Šentviška Gora, Poljubinj, Ljubinj, Zatolmin, Dolje …). V mestu Tolmin in naselju Most na Soči se posamezna športno-rekreacijska območja širijo, na nekaterih mestih pa se pojavljajo nova. V večini ostalih naselij, ki še nimajo vsaj minimalno zagotovljene športno-rekreacijske infrastrukture, se le-ta zagotovi (Žabče …).

(3)

Gospodarske dejavnosti

Gospodarske dejavnosti se locirajo v obstoječih obrtnih, poslovnih ali industrijskih conah. Za poslovno-obrtno cono Na logu se predvideva večja širitev, za industrijsko cono Poljubinj je predviden notranji razvoj, za industrijsko cono Podbrdo pa prenova in manjša širitev. Za nekatere obstoječe industrijsko-obrtne cone zadostujeta prenova (Postaja) oziroma prestrukturiranje dejavnosti (Klavže).

34. člen

(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)

(1)

Sanacija razpršene gradnje se v občini izvaja kot priključevanje objektov razpršene gradnje posameznim zaselkom in naseljem. Navadno gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.

(2)

Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot posebno zaključena območja poselitve, v Občini Tolmin ni.

35. člen

(usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1)

Ohranjanje poselitve je pomembno predvsem na območjih praznjenja. Navadno gre za območja razpršene poselitve in manjših naselij, ki so oddaljena od občinskega središča in slabo dostopna. Posebej izrazita območja praznjenja v občini so nekateri predeli Šentviške planote, območje Volčanskih Rutov, Gorenje Trebuše ter nekaterih vasi nad Baško grapo (Kal, Znojile, Rut, Grant).

(2)

V območjih ohranjanja poselitve se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...).

(3)

Ob objektih razpršene poselitve in ob naseljih, za katere je značilno praznjenje, se zagotavljajo zadostne površine za gradnjo – predvsem za namene širitve dejavnosti ter uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(4)

V centralnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

36. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Mesto Tolmin ter naselji Most na Soči in Podbrdo se bodo razvijala kot urbana naselja. Celotno območje od Tolmina z okoliškimi vasmi do Mosta na Soči se bo razvijalo kot območje urbanizacije. Za ta del občine je značilen bolj urban tip poselitve in gostejša poselitev. Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno razmerje med stanovanjskimi, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin. Kmetijska zemljišča znotraj naselij se ohranjajo le v primeru, da predstavljajo pomemben zeleni člen naselja. Opredelijo se kot zelene površine.

(2)

Na podeželskem delu občine se ohranja ruralen tip poselitve. V naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov.

(3)

Kljub formiranju urbane enote z več naselji v osrednjem delu občine, se za vsa naselja v tej enoti zagotavlja notranji razvoj. Njihovo zlivanje pa se preprečuje z zelenimi cezurami.

(4)

Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.

37. člen

(določitev naselij, za katera se bo izvajala prenova)

(1)

Za naselja Rut, Stržišče, Podbrdo in Čadrg se zagotovi prenova naselij, za naselja Šentviška Gora, Most na Soči, Grant, Kal, Znojile in Tolminske Ravne pa delna prenova naselij.

(2)

Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

38. člen

(grafični prikaz)

Usmeritve za razvoj naselij in prenovo so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij.

II.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini

39. člen

(splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Razvoj krajine v Občini Tolmin bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

(2)

Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Zato se v največji možni meri nova poselitvena in infrastrukturna območja načrtuje izven takih območij. Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.

(3)

Krajina v Občini Tolmin se bo razvijala v treh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.

(4)

Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala območja skrajnega severa občine in sicer od Krna do Črne prsti, območje Kolovrata ter območja nad Idrijco in Hotenjo. Gre za območja, kjer prevladujejo strnjeni gozdovi in visokogorski habitati.

(5)

Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala območja s tradicionalno rabo ter značilno razpršeno poselitvijo. Ta so Šentviška planota, Gorenja Trebuša, Banjšice, Volčanski Ruti, območja nekaterih vasi nad Baško grapo (Stržišče, Kal …) ter območja nekaterih vasi znotraj Triglavskega narodnega parka (Čadrg, Zadlaz – Čadrg, Ravne).

(6)

Kot intenzivnejša kmetijska krajina se bodo razvijale ravnice ob Soči in Idrijci, ki imajo večji pridelovalni potencial tal in niso ovira poselitvenemu prostoru.

O predpisu

Sodna praksa

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin

Časovnica