STA novice / Slovenija bo pravočasno porabila vsa sredstva iz solidarnostnega sklada

Nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada, iz katerega se lahko po naravnih nesrečah namenja denar predvsem za investicije na področju javne infrastrukture, je Slovenija prejela decembra 2024. S tem je začel teči tudi 18-mesečni rok, v katerem moramo ta sredstva izkoristiti za upravičene stroške. "Do danes smo jih izkoristili 90 odstotkov," je danes novinarjem povedal Jevšek.

Največ je bilo namenjenih za čiščenje naplavin in odvoz velikih količin nesortiranih in nevarnih odpadkov, sanacijo poškodovanih železniških tirov, vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah in pa za izredne ukrepe na vodotokih zaradi škodljivega delovanja vod ter za povračila izplačanih plač delavcem, ki so odpravljali posledice poplav in plazov.

Ta sredstva so se koristila v vseh regijah, ki jih je avgusta 2024 prizadela ujma, največ pa v savinjski regiji (107 milijonov evrov), osrednjeslovenski regiji (približno 70 milijonov evrov), na Koroškem (50 milijonov evrov) in v Podravju (približno 30 milijonov evrov), je naštel minister.

Rok za porabo sredstev iz solidarnostnega sklada se zaključi 8. junija 2026 in Jevšek je dejal, da se ni treba bati, da jih do roka ne bi uspešno investirali v popoplavno obnovo. Ob tem je poudaril, da so sredstva solidarnostnega sklada dodaten vir, ki zgolj dopolnjuje druge vire sredstev, namenjene obnovi po naravnih nesrečah.

Jevšek je zadovoljen tudi z napredkom pri porabi sredstev iz dogovora za razvoj regij - inštrumenta regionalne politike, na podlagi katerega se dodeljujejo sredstva 12 razvojnim regijam v Sloveniji. V tekočem programskem obdobju 2021-2027 znaša skupni obseg sredstev tega mehanizma 458,5 milijona evrov, od tega za vzhodno kohezijsko regijo 298 milijonov evrov, za zahodno kohezijsko regijo pa 160,5 milijona evrov.

"Smo na zelo dobri poti, da bomo vsa razpoložljiva sredstva v kratkem pogodbeno zavezali," je o dogovoru za razvoj regij dejal Jevšek. Kot je dodal, se že pripravljajo pogodbe za 263 projektov v vrednosti sofinanciranja 411,2 milijona evrov in se bodo tako lahko ti projekti začeli tudi izvajati. Preostala sredstva bodo dodeljena v naslednjih tednih, je zagotovil.

V okviru dogovora za razvoj regij je večina dodeljenih sredstev namenjena za še nedokončane vodovode, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, podjetniške inkubatorje, delovanje razvojnih centrov za zeleno infrastrukturo in državno kolesarsko mrežo. Izjemno veliko povpraševanja je bilo predvsem na področju zelene infrastrukture, je povedal minister.

Glede priprave spremembe programa evropske kohezijske politike v tekočem programskem obdobju 2021-2027, o katerem sta evropski parlament in Svet EU dosegla politični dogovor prejšnji teden, pa je dejal, da "denarja več, kot ga je, ne bo".

Tudi državni sekretar Marko Koprivc je dejal, da ne govorimo o dodatnih sredstvih. "Ampak govorimo o tem, da lahko obstoječa sredstva preusmerimo v določene vsebine, ki doslej niso bile podprte s strani kohezijske politike," je nadaljeval. Gre za projekte, ki zasledujejo nove cilje, kot so obramba in varnost, cenovno dostopna stanovanja, razogljičenje ali energetski prehod, je naštel. V tem smislu bi lahko Slovenija pripravila prerazporeditve projektov v vrednosti 221 milijonov evrov, s čimer bi bila deležna nekaterih bonitet, je povedal.