STA novice / Del civilne družbe za referendum o zakonu glede prostovoljnega končanja življenja, v Srebrni niti zakon pozdravljajo

Društvu Srebrna nit se zdi sprejetje zakona pomemben korak k priznanju človekove pravice, da lahko oseba, ki neznosno trpi, odloča o lastnem dostojanstvu tudi ob koncu življenja. "V času, ko nasprotniki zakona širijo neresnice in strašijo z izmišljenimi scenariji, želimo jasno poudariti, da zakon vsebuje ustrezne in pretehtane varovalke, ki onemogočajo zlorabe," so zapisali.

Postopki so po njihovem pojasnilu strogi, večstopenjski. Vključujejo premišljeno odločanje posameznika, ki se popolnoma zaveda svoje osebne odločitve. Zagotovljen je tudi nadzor, so navedli.

Podobne zakone ima po njihovem opozorilu že več evropskih držav, med njimi Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija in Avstrija. Nobena od njih ne beleži sistemskih zlorab, ampak ravno nasprotno, saj zakoni delujejo kot človekov ščit pred trpljenjem in spoštujejo dostojanstvo življenja do njegovega konca, so opomnili. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po njihovem prepričanju ni "zakon smrti, ampak zakon sočutja, svobode in človekovega dostojanstva".

Če pa bo res razpisan naknadni zakonodajni referendum, pozivajo k udeležbi na njem in k podpori zakonu. Skupina nasprotnikov zakona, ki se je poimenovala koalicija Proti zastrupitvi bolnikov! in ki jo vodi Aleš Primc, je namreč napovedala, da bo v petek v DZ vložila več kot 15.000 podpisov pod pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Zakon vidijo kot krivičen in nehuman. Očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Zakon bo po njihovi oceni povzročil pritiske na bolnike in starejše, naj se odločijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Državni svetnik Danijel Kastelic, ki je prvopodpisani pod predlog za odložilni veto DS, je novinarjem povedal, da v DS niso bili seznanjeni z načrti te skupine. Ker pa je DS v torek z 20 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na zakon, bi moralo to dati odločevalcem signal, da zakon še enkrat pogledajo, je opomnil. Še pred sprejetjem takšnega zakona bi bilo treba namreč po njegovem mnenju urediti paliativno oskrbo, ki zdaj ne deluje. Poleg tega pogreša razvito mrežo hospic, saj je zdaj v celotni državi samo en hospic.

Nenazadnje je omenil, da je izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo ljudem s potrebo po pomoči drugega omogočila pomoč v domačem okolju, še v povojih. Šele ko bodo razvite vse te pravice, bi se strinjal, da imajo ljudje na voljo tudi pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Dotaknil se je tudi lanskoletnega posvetovalnega referenduma, na katerem je večina volivcev menila, da je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja treba urediti. Spomnil je, da je referendumsko vprašanje volivce samo spraševalo, ali so za to, da se to vprašanje reši. "Da, a ne tako, da je na koncu izhod samo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ker drugi trije podsistemi ne delujejo," je bil odločen.

Tereza Novak iz Svobode, ki je prvopodpisana pod zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa je ponosna na koalicijo, da je vnovič potrdila zakon. "Gre za izraz empatije in sočutja in hkrati tudi razvitosti in zrelosti naše demokracije," je dejala novinarjem.

Napovedani referendum po njenem mnenju temelji na "popolnih zlorabah tega zakona in na neresnicah". Glede na to bi morali pobudniki po njeni oceni še enkrat razmisliti o tem, kaj razlagajo javnosti, zakaj "grobo zavajajo" in s tem jemljejo pravico ljudem v hudih stiskih do pravice po tem zakonu. "Imeli smo že posvetovalni referendum in večina je na njem sporočila, da si takega zakona želi. Zdaj smo ga sprejeli in mislim, da je to dovolj," je poudarila.

V NSi medtem po besedah vodje te poslanske skupine Janeza Ciglerja Kralja pozdravljajo akcijo civilne družbe, ki želi naknadni zakonodajni referendum. Izrazil je upanje, da bodo predstavili vse argumente proti zakonu, da bodo potem državljanke in državljani na referendumu glasovali proti zakonu. Ta se tudi NSi zdi škodljiv. Kolikor pozna svoje kolege v poslanski skupini, bodo oddali svoj podpis pod zahtevo za razpis referenduma, ko se bodo podpisi začeli zbirati, je še povedal novinarjem.

Referendum, če bi bil razpisan, bi sicer v DZ blokiral obravnavo več drugih predlogov zakonov, med drugim o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj se bo pravica do končanja življenja financirala iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga določa omenjeni zakon. Blokiral bi tudi obravnavo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva, saj posega v pacientove pravice, so za STA potrdili v Svobodi.