STA novice / Po 30 letih v veljavo stopa nov zakon o visokem šolstvu (tema)

Nov zakon o visokem šolstvu, ki ga je državni zbor sprejel 15. julija in nadomešča več kot 30 let staro, sicer trinajstkrat novelirano zakonodajo, določa postopno zviševanje javnih sredstev za visoko šolstvo z zdajšnjih 0,6 odstotka BDP do 1,5 odstotka oziroma najmanj odstotek za študijsko dejavnost od leta 2029. Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visokošolsko infrastrukturo in študentske domove, so ob sprejemu zakona pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo.

Zakon podaljšuje tudi obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz s sedanjih štirih na šest let. Med ključnimi novostmi je tudi uvedba časovno prilagojenega študija, ki bo, podobno kot dosedanji izredni študij, namenjen študentom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo študirati redno. Letnik študija bo trajal največ dve leti, študijski program pa bo moral biti izveden v polnem akreditiranem obsegu.

Ustanavljanje javnih univerz le na predlog vlade

Po novem se bodo kot javni visokošolski zavodi lahko ustanavljale zgolj javne univerze izključno na predlog vlade, ne pa tudi (javni) samostojni visokošolski zavodi. Zasebni visokošolski zavodi pa bodo lahko še naprej univerze in tudi samostojni visokošolski zavodi.

Zakon prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Tako se bo Javni zavod Študentski dom Ljubljana priključil ljubljanski univerzi.

Zakon podrobneje ureja tudi postopek podeljevanja koncesij zasebnim zavodom, ki temelji na javnem interesu in kakovosti. Podeljevale se bodo le, če se javni študij ne izvaja ali ne bo dovolj obsežen, obstoječe koncesije pa bodo prenehale oziroma se preoblikovale po daljšem prehodnem obdobju.

Zakon uvaja novosti v delovanju Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Spreminja se tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let. Po novem bo univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno akreditacijsko obdobje, sama sprejemala svoje študijske programe z javno veljavnostjo brez akreditacije pri Nakvisu.

Z mikrodokazili do lažje zaposlitve na trgu dela

Povsem novo področje, ki ga ureja zakon, so mikrodokazila v visokem šolstvu za pridobitev določenih kompetenc. Gre za novo obliko izobraževanja v podporo prilagodljivosti študentom na hitre spremembe na trgu dela.

Sicer pa bo vsak študent imel pravico do enega brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji, ne glede na način študija. To velja za javne visokošolske zavode.

V zakonu je dodana tudi skrb za slovenski jezik, saj se bodo študijski programi še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji, na primer študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, deli programov namenjeni mednarodni izmenjavi. Program bo potekal v tujem jeziku le ob hkratnem izvajanju tudi v slovenščini. Po novem bo jezik izvajanja obvezna sestavina študijskega programa.

Zakon ureja normativno pedagoško obveznost in jo bolj povezuje z raziskovalnim delom. Po novem delovno obveznost sestavljajo pedagoško delo, znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo ter sodelovanje pri upravljanju. Zakon tudi ureja problematiko dodatne pedagoške obveznosti, ki jo omejuje na dve leti, in sobotno leto na način, kot je poznan v svetu.

Za univerze prvič samostojno razpolaganje z investicijskimi sredstvi

Na Univerzi v Ljubljani pozdravljajo uveljavitev novega zakona, saj prinaša pomembne spremembe za razvoj slovenskega visokošolskega prostora. "Še posebej nas veseli, da zakon predvideva dodatna sredstva za raziskave in inovacije, saj verjamemo, da bo to prispevalo k hitrejšemu znanstvenemu in gospodarskemu razvoju Slovenije," je za STA povedala prorektorica za področje prenosa znanja, digitalizacije in trajnostnega razvoja Maja Klun.

Posebej pomemben se ji zdi investicijski steber, ki bo prvič v zgodovini javnim univerzam omogočil samostojno razpolaganje z investicijskimi sredstvi. To jim bo, kot pravi, omogočilo dolgoročno načrtovanje prostorskega razvoja, kar je ključno za kakovostno pedagoško in raziskovalno delo. "Verjamemo, da bo zakon ob ustrezni implementaciji prispeval k večji kakovosti, mednarodni konkurenčnosti in dolgoročni stabilnosti slovenskega visokega šolstva," je še dodala Klun, ki trenutno nadomešča rektorja ljubljanske univerze.

Univerza v kratkem načrtuje gradnjo fakultet za farmacijo in za strojništvo ter nadaljuje gradnjo medicinske in veterinarske fakultete, potem pa sledijo investicije v študentske domove in obnova vseh ostalih kampusov univerze.