STA novice / Izraelski načrt za Gazo odmeva v mednarodni skupnosti (zbirno)

Izraelska vojska se pripravlja na prevzem nadzora nad mestom Gaza, hkrati pa bo delila humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu zunaj bojnih območij, so po sestanku kabineta sporočili iz Netanjahujevega urada.

V kabinetu so sprejeli tudi pet izhodišč za zaključek vojne, in sicer razorožitev Hamasa, vrnitev vseh talcev, demilitarizacijo Gaze, izraelski varnostni nadzor v Gazi ter vzpostavitev civilne uprave, v katero ne bosta vključena ne Hamas ne Palestinska uprava.

Načrt ne vključuje popolne vojaške okupacije celotne Gaze, o čemer je pred tem govoril Netanjahu. Izraelski premier je sicer vztrajal, da bi šlo za začasen ukrep, enklavo pa da bi sčasoma predali v upravljanje "arabskim silam".

Do načrta je bil kritičen vodja izraelske opozicije Jair Lapid, ki je izpostavljal nevarnost takšnega podviga za izraelske talce v Gazi. Palestinsko islamistično gibanje Hamas je medtem načrt označilo za vojni zločin. Gibanje je prepričano, da izraelske vlade ne zanima usoda talcev in morebitno premirje v enklavi. Palestinska uprava je mednarodno skupnost, zlasti ameriško vlado, pozvala k ukrepanju.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je Izraelu sporočil, da mora nemudoma ustaviti načrt za popolno vojaško prevlado nad okupirano Gazo. Do načrta sta bila med drugim kritična London in Ankara. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Izrael pozvala k ponovnemu premisleku.

Nepričakovano oster je bil odziv Berlina. Nemški kancler Friedrich Merz je namreč dejal, da je vse težje razumeti, kako bi izraelski vojaški načrti lahko pripomogli k dosegi legitimnih ciljev. "V teh okoliščinah nemška vlada do nadaljnjega ne bo dovolila nobenega izvoza vojaške opreme, ki bi se lahko uporabila v Gazi, v Izrael," je dodal.

Nemčija sicer velja za eno največjih podpornic Izraela in je večkrat nasprotovala sankcioniranju Izraela na ravni Evropske unije. Hkrati je tudi ena njegovih največjih dobaviteljic orožja. ZDA, ki so glavna zaveznica Izraela, se še niso odzvale.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je načrt obsodila in dodala, da bodo vsakršni takšni poskusi še dodatno poslabšali že tako nevzdržne humanitarne razmere.

Izraelska vojska je med 22-mesečno vojno v Gazi razdejala enklavo, pri tem pa ubila več kot 61.000 ljudi. Obenem omejuje dobavo pomoči v enklavo, zaradi česar se tamkajšnje prebivalstvo sooča s katastrofalnim pomanjkanjem in lakoto.

Izrael je Gazo zasedel leta 1967 in je že pred trenutno vojno kljub umiku vojske in naseljencev leta 2005 imel nadzor nad območjem. Sredozemska enklava je bila namreč podvržena blokadi, Izrael pa je tam v zadnjih dveh desetletjih izvedel več obsežnih in smrtonosnih vojaških operacij.

Po mnenju Meddržavnega sodišča (ICJ) prisotnost vojaških sil na terenu ni nujen pogoj za okupacijo, Izrael pa da je tudi pred letom 2023 imel dejanski nadzor nad enklavo.

Glede Gaze na ICJ sicer poteka še postopek v zvezi s tožbo, ki jo je sprožila Južna Afrika, v kateri Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označile tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.